Tripoli/London/Pariz, 04. marca (STA) - Libijski voditelj Moamer Gadafi se z vsemi sredstvi bori za svoj obstoj. Gadafiju zveste sile so danes silovito udarile po upornikih v mestih Brega, Adždabija, Raslanuf in Zavija ter šle s solzivcem nad protestnike v prestolnici Tripoli, ki so protestirali proti režimu. Spopadi naj bi zahtevali več deset mrtvih.
V več libijskih mestih so potekali siloviti spopadi med Gadafiju zvestimi silami in uporniki. Eno prizorišč spopadov je bilo mesto Zavija zahodno od Tripolija, ki je bilo v rokah upornikov, sedaj pa naj bi po vladnih navedbah znova prešlo pod nadzor Gadafijevih sil.
Vladne sile naj bi vzpostavile nadzor nad večjim delom mesta, ki leži okoli 60 kilometrov zahodno od Tripolija, ter upornikom zasegle tanke in ročne raketomete. V spopadih naj bi bilo po navedbah očividcev ubitih 18 ljudi, 120 pa ranjenih. Arabska televizija Al Arabija je poročala o 13 mrtvih, televizija Al Džazira pa o 50 mrtvih in 300 ranjenih. V spopadih naj bi bila ubita tudi "vodja teroristične skupine" v mestu Husein Darbuk in njegov namestnik, več upornikov pa so prijeli, je poročala libijska televizija.
V bližini mesta Raslanuf, ki velja za trdnjavo sil, zvestih Gadafiju, so izbruhnili siloviti spopadi med Gadafijevimi silami in uporniki, pri tem pa naj bi bilo "več ljudi ubitih in ranjenih". V bližini naftnega skladišča, okoli deset kilometrov vzhodno od Raslanufa, je bilo slišati silovito streljanje in bombardiranje. Po nekaterih podatkih naj bi Gadafijeve sile upornike napadle tudi z letali in helikopterji.
Libijska letala so znova izvedla napade na obrobje pristaniškega mesta Brega na vzhodu države, Gadafijeve sile pa naj bi uporabile tudi tanke in helikopterje. Očividci sicer poročajo, da uporniki še vedno nadzirajo Brego.
Na obrobju Adždabije pa so vladna letala že tretji dan obsežnih napadov libijskih sil na upornike bombardirala neko vojašnico in oporišče upornikov. V letalskih napadih naj bi bilo po pričevanjih očividcev ubitih 18 ljudi.
Brega z rafinerijo nafte in Adždabija sta kot pomembni prometni križišči vitalnega pomena za upornike na vzhodu države, če želijo preprečiti, da jih Gadafijeve sile ne bi izolirale od preostalega dela države.
V Tripoliju so medtem potekali protirežimski protesti. Množico kakih 1500 protestnikov, ki se je po petkovi molitvi zbrala v predelu Tadžura na vzhodu mesta in zahtevala odstop Gadafija, je policija razgnala s solzivcem. V bližini Zelenega trga v prestolnici pa se je manjša skupina protestnikov po navedbah prič spopadla s silami, zvestimi Gadafiju. Te so streljale v zrak in zaprle dostop na območje Zelenega trga. Tam je medtem kakih sto Gadafijevih privržencev pripravilo zborovanje v podporo svojemu voditelju. Manjši protest proti režimu je potekal tudi na Alžirskem trgu.
Človekoljubne organizacije so medtem poročale, da se je val beguncev iz Libije, ki prečkajo mejo s Tunizijo, v primerjavi s prejšnjimi dnevi zmanjšal. Po besedah tiskovne predstavnice Visokega komisariata ZN za begunce Melisse Fleming to mejo sedaj prečka manj kot 2000 ljudi dnevno, medtem ko jo je v prejšnjih dneh od 10.000 do 15.000. Kot razlog je Flemingova navedla, da libijsko mejo sedaj nadzorujejo težko oborožene sile, zveste Gadafiju.
Po podatkih Rdečega križa je od 20. februarja v Tunizijo iz Libije pribežalo okoli 100.000 ljudi, od teh je bilo 35.000 Egipčanov in več kot 10.000 državljanov Bangladeša. Libijo naj bi sicer od začetka nemirov sredi februarja zapustilo že 180.000 ljudi.
Interpol pa je za Gadafija in še 15 oseb njegovega režima, vključno s člani njegove družine izdal "oranžno opozorilo" državam članicam glede možnosti potovanja teh oseb in premikov njihovega premoženja, so sporočili s sedeža te mednarodne policijske organizacije v Parizu.
V Veliki Britaniji pa so po navedbah britanskih vladnih virov zaplenili ladjo, na kateri je bilo za okoli 160 milijonov dolarjev libijskih dinarjev, potem ko se je vrnila z načrtovane poti v Libijo. Ladja, katere lastnika niso razkrili, se je vrnila, potem ko kapitan ni hotel pristati v Tripoliju zaradi tamkajšnjih nemirov. V Veliki Britaniji ima sicer sedež mednarodno podjetje za tiskanje denarja De La Rue PLC.
Zaradi povezav univerze z družino libijskega voditelja Gadafija pa je s položaja odstopil direktor prestižne London School of Economics (LSE) Howard Davies. Kot je pojasnil, so povezave z Gadafijevim režimom škodovale ugledu univerze, za kar je sam odgovoren. LSE je nekatere svoje programe financirala z denarjem iz sklada, ki ga vodi Gadafijev sin Saif al Islam. Ta je študiral na LSE, v zadnjih dneh pa so se pojavile tudi trditve, da je njegov doktorat, ki ga je uspešno zagovarjal leta 2007, plagiat.
Sicer pa so protirežimski protesti potekali tudi v drugih arabskih državah Jemnu, Iraku in Bahrajnu. V spopadih med protestniki in vojsko v Jemnu so bili ubiti štirje protestniki, več pa je bilo ranjenih.
