V besedni dvoboj in grožnje sta se Jelinčič in Slapnik zapletla na zaprtem delu današnje seje parlamentarne komisije, ki se ukvarja z ozadjem afere Patria. Sprli so se okoli tega, ali je Branko Grims (SDS) sploh še predsednik komisije, glede na to, da so trije koalicijski člani komisije v četrtek zahtevali, da se Grimsa na komisiji zasliši kot pričo.
Kot pravi Slapnik, je ob samem začetku seje večkrat opozoril Grimsa, da seje ne more voditi. Po njegovih besedah mu Grims ni pustil do besede, Pukšič mu je večkrat fizično izklopil mikrofon. Nato mu je Jelinčič dejal, da mu bo "razbil p...", na kar se je Slapnik, kot pojasnjuje, odzval z velikim ogorčenjem in mu odvrnil, da ga bo vrgel skozi okno.
Opozicijski poslanci imajo svojo različico incidenta. Jelinčič sicer priznava, da je omenjenemu poslancu Zares res dejal, da mu bo "razbil p...", vendar pa je pojasnil, da je bilo to figurativno. Poudarja, da je Slapnik prvi grozil s fizičnim nasiljem.
Dejal je tudi, da sumi Slapnikovo povezavo z grozilnim pismom, ki ga je pred kratkim prejel in v katerem grozijo njemu ter njegovim bližnjim. "Nekako sem zaslutil tone grozilnega pisma tudi v grožnji Slapnika," je dejal. O incidentu in grožnjah je Jelinčič danes tudi obvestil kriminaliste, ki so ga obiskali v DZ. Kriminalisti naj bi obiskali tudi Slapnika.
Poslanec SLS Franc Pukšič pa je zanikal, da je Slapniku fizično izklopil mikrofon, ko je ta poskušal povedati svoje. Kot je dejal, je to storil potem, ko je Slapnik končal "z grobim verbalnim napadom", in zaradi tega, ker Slapnik sam ni hotel izključiti mikrofona.
Slapnik je v sporočilu za javnost že zapisal, da današnji incident in svoj "odgovor na nedostojno provokacijo" obžaluje, saj se zaveda, da mora poslanec pri opravljanju funkcije ravnati tako, da varuje oziroma prispeva k ugledu državnega zbora in poslanske funkcije. Zato svoj odziv umika.
Sicer pa je Slapnik v pisni zahtevi generalno sekretarko DZ Mojco Prelesnik naprosil, naj za pridobitev natančnega poteka dogodkov na današnji seji preveri magnetogram današnje seje.
Prvak SNS je za STA potrdil, da je že vložil kazensko ovadbo proti Slapniku zaradi izrečenih groženj, pri ovadbi pa vztraja kljub Slapnikovem umiku izjave. Kot je dejal, sam še ni prejel nobenega opravičila, kako naprej, pa bo videl v ponedeljek. Jelinčič tudi zahteva spremembo sedežnega reda v veliki dvorani DZ, saj Slapnik sedi tik pred njem.
Zaradi zapleta na komisiji, ki je bil vzrok za prepir, pa so poslanske skupine SDS, SNS in SLS vložile zahtevo za oceno ustavnosti člena zakona o parlamentarni preiskavi, ki določa, kdaj poslanec ne sme sodelovati v preiskovalni parlamentarni komisiji. V prvi alineji omenjenega člena zakona je določeno, da ne sme sodelovati, če je preiskovanec ali priča v zadevi, ki se preiskuje.
Koalicijski člani omenjene parlamentarne komisije pa zahtevajo Grimsa kot pričo komisije, saj naj bi poznal vse informacije o poslu s podjetjem Rotis, čeprav uradno ni imel vpogleda, podrobnosti pa naj bi povedal na svetu SDS 17. junija 2006.
Grims je na današnji novinarski konferenci dejal, da je bila seja sveta pet dni po opravljenem izboru podjetja Rotis za dobavo osemkolesnikov, tako da v ničemer ni mogel vplivati na izbiro.
"Očitati in zahtevati razrešitev predsednika komisije na tej osnovi je čisto navadna umazana manipulacija," pravi Grims in dodaja, da gre za zlorabo procedure, da se še naprej blokira delo parlamentarne komisije. Po njegovem mnenju je to manever koalicije, da se na današnji seji komisije ne bi zaslišalo nekdanjega premiera Antona Ropa.
Takšen zaplet se je omenjeni parlamentarni komisiji že zgodil. Prvotnega predsednika komisije Zvonka Černača (SDS) je namreč koalicijski del poslancev na seji 20. decembra lani predlagal kot pričo. S tem je Černač moral zapustiti komisijo, na njegovo mesto je stopil Grims.
Grims pojasnjuje, da so v zahtevi po ustavni presoji člena zakona predlagali prednostno obravnavo zadeve in zadržanje izvajanja omenjenega člena zakona do presoje ustavnega sodišča. Ob tem je napovedal, da se bo do odločitve ustavnega sodišča vzdržal vseh dejanj v vlogi predsednika omenjene parlamentarne komisije.
Komisija je zaslišanje Ropa vseeno opravila. To so storili kljub temu, da so bili po protestnem odhodu Slapnika s seje nesklepčni.
Rop je na zaslišanju zatrdil, da v času, ko je vodil vlado, nihče iz Patrie ni skušal stopiti v stik z njim ali skušal pri njemu lobirati za sklenitev posla za nakup patrij. Poudaril je, da se se kot premier ni ukvarjal z operativnimi odločitvami glede opremljanja Slovenske vojske.
Kot je dejal, je presenečen, da je vabljen na zaslišanje pred komisijo in da se ga poskuša povezati s patriami. "Z nakupom patrij nisem mogel biti niti nisem bil povezan," je zatrdil.
Po mnenju Levaniča je današnja seja komisije zaradi nesklepčnosti in ker jo je vodil Grims, potekala nezakonito.
