Koalicijski in opozicijski poslanci so si, sodeč po javnem delu obravnave poročila o delu komisije DZ za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb, v četrtek navzkriž prišli zlasti zaradi ugotovitev v poročilu, da nekateri primeri kažejo na vmešavanje politike v delo policije.
Po poročilu posamezni primeri, s katerimi se je komisija seznanila v letu 2009, kažejo na to, da samo z izvajanjem parlamentarnega nadzora nad obveščevalnimi službami ni mogoče preprečiti zlorab služb v politične namene.
Primeri "kažejo na to, da se posamezni ukrepi in preiskovalna dejanja usmerijo v storilce kaznivih dejanj, ki določeno politično opcijo najmanj ogrožajo in jih zaradi splošnega vtisa žrtvujejo kot sporočilo javnosti o učinkovitosti kazenskega pregona oz. se posamezni ukrepi in policijske akcije sprožajo proti političnim konkurentom z namenom njihovega zastraševanja".
Komisija je med sklepi predlagala vladi, naj zagotovi izboljšanje nadzora v delu, ki se nanaša na uporabo prikritih preiskovalnih ukrepov v primerih, ko se zoper nadzorovano osebo postopek ustavi brez vložitve kazenske ovadbe. Ker gre za že izvedene ukrepe v okviru izvršilne veje oblasti, "pravne varnosti v tem primeru pa ne zagotavljajo sodišča, saj se postopek pred tem že zaključi".
Komisija je DZ predlagala ugotovitev, da normativna ureditev uporabe prikritih preiskovalnih ukrepov ne preprečuje možnosti zlorab njihove uporabe, saj se v posameznih primerih ne spoštuje načela sorazmernosti, racionalnosti in učinkovitosti. Zato od pristojnih organov "pričakuje, da zakonodajo tolmačijo in uporabljajo restriktivno in s ciljem odkrivanja storilcev kaznivih dejanj in obenem preprečijo politične diskreditacije, ki se s preširokim tolmačenjem uporabe dogajajo v posameznih primerih".
DZ je oba sklepa zavrnil.
