Državna sekretarka na ministrstvu za finance Mateja Vraničar je spomnila, da sta leta 2010 prenovljena zakona o javnem naročanju uvedla obveznost naročnika, da podizvajalce plačuje neposredno. S tem si je vlada želela zmanjšati plačilno nedisciplino, a je v praksi prihajalo do izigravanja te določbe, s tem ko so ponudniki kot podizvajalce prijavljali svoja hčerinska podjetja oz. podjetja, s katerimi so bili kapitalsko povezani. Tako so bili podizvajalci, ki so dejansko izvajali naročilo, izločeni iz neposrednih plačil.
Vlada tako predlaga spremembo definicije podizvajalca, in sicer se bo po novem preverjalo morebiten obstoj povezave ponudnika in podizvajalca. Če ta povezava obstaja, se bo za podizvajalca štel naslednji podizvajalec, je povedala Vraničarjeva.
Bogdan Čepič (SD) je spremembo definicije podizvajalca izpostavil kot bistveno spremembo zakona. S tem bo onemogočeno izigravanje veljavnega zakona in zagotovljena večja finančna disciplina pri izvajanju javnih naročil, seveda pa ne bo šlo niti brez morale, je poudaril.
Predlagane rešitve po besedah Rada Likarja (SDS) problema v zvezi s plačevanjem podizvajalcem ne bodo rešile v celoti. "Nasprotno, hipernormiranost jih bo še dodatno ustvarila," je dejal. V SDS predlagane novele zakona ne bodo podprli.
Radovan Žerjav je v imenu poslanske skupine SLS predlogu zakona napovedal podporo. Izločitev hčerinskih oz. kapitalsko povezanih podjetij iz neposrednih plačil se mu zdi primerna. "Verjamemo in upamo, da bo s takšno rešitvijo mogoče urediti anomalije, o katerih razpravljamo že cel dan," je dejal.
Predlog novele zakona o javnih naročilih poleg tega navaja dodatne razloge za odstop od pogodbe in določa, da mora naročnik pri vseh naročilih preveriti, ali ima ponudnik plačane vse prispevke in dajatve za socialno varnost. Če prispevki niso plačani, mora ponudbo izločiti.
Ob tem v poslanskih skupinah koalicije predlagajo tudi izločitev tistega ponudnika, ki je v stečajnem postopku, ali pa je imel kateri od njegovih članov vodenja dve leti pred oddajo naročila več kot četrtinski delež v podjetju, nad katerim je bil začet postopek stečaja, prisilne poravnave oz. prisilnega prenehanja.
Vraničarjeva je med novostmi izpostavila še ponovno uvedbo možnosti spremembe naročnikove odločitve o oddaji naročila. "Naročnik lahko po sprejemu odločitve o oddaji naročila ugotovi, da je pri preverjanju najugodnejše ponudbe spregledal določeno dejstvo ali ga napačno razumel, posledično pa sprejel napačno odločitev," je dejala.
Borut Sajovic (LDS) je predlagane spremembe podprl, a vnovič opozoril, da je izigravanje zakonodaje težko preprečiti. Rešitev je po njegovih besedah le v poslovni kulturi, primernem nadzoru in učinkovitem sankcioniranju.
V poslanski skupini DeSUS po besedah Franca Jurše pričakujejo, da bo celoten zakonodajni paket za zajezitev plačilne nediscipline uspel v svojem namenu, zato bodo predlog novele zakona o javnih naročilih podprli.
