Predlog zakona o preprečevanju zamud pri plačilih določa najdaljše dovoljene plačilne roke, je povedala Vraničarjeva. Plačilni rok med gospodarskimi subjekti po predlogu ne sme biti daljši od 60 dni, izjemoma pa se lahko podaljša na največ 120 dni, če se o tem pisno dogovorita pogodbeni stranki in ne gre za očitno nepravičen pogodbeni dogovor. Javni organi morajo svoje obveznosti poravnati v 30 dneh.
"Vlada želi z določitvijo najdaljšega dopustnega roka za plačilo preprečiti plačilne roke, ki bi omogočali kreditiranje dolžnikov na račun upnikov in tako ogrožali normalno vsakodnevno poslovanje upnikov," je pojasnila Vraničarjeva in izrazila pričakovanje, da se bo s tem povečala likvidnost upnikov.
Hkrati se uvaja obvezna prva prijava v večstranski pobot medsebojnih obveznosti. Denarno obveznost bo moral v sistem večstranskih pobotov prijaviti dolžnik. Letos in prihodnje leto bo pobote izvajala Agencija RS za javnopravne evidence in storitve (Ajpes), potem pa bo vlada upravljalca večstranskega pobota izbrala na javnem razpisu in mu podelila koncesijo.
Vraničarjeva je izpostavila še uvedbo registra protestiranih menic zaradi neplačila. Vodil ga bo Ajpes in bo centraliziran, javen ter brezplačno dostopen. "To bo neke vrste črna lista neplačnikov," je komentirala.
Andrej Vizjak (SDS) je menil, da gre za neprimerne ukrepe, ki imajo lahko malenkosten učinek, a niti približno ne bodo zajezili problematike plačilne nediscipline v državi. Plačilna nedisciplina namreč v večini primerov ni posledica dejstva, da nekdo ne želi plačati, temveč je posledica premajhne količine denarja v obtoku in pomanjkanja poslov, je dejal.
Zmagu Jelinčiču (SNS) se predlagani zakon ne zdi dober. Večina malih podjetij zaradi zamud oz. neplačil velikih kupcev, ki obvladujejo trg, namreč tudi sama ne more poravnati svojih obveznosti, je pojasnil in menil, da se bo z njim kaznovalo tiste, ki niso sami krivi, da ne morejo plačati svojih dolgov. Prav tako se ne strinja, da so za kršitelje predvidene kazni v enotni višini.
V poslanski skupini SLS predlogu zakona ne bodo nasprotovali, saj boljših rešitev od predlaganih v tem trenutku ni, je dejal Radovan Žerjav (SLS), a hkrati opozoril, da bodo nekatere rešitve po mnenju Gospodarske zbornice Slovenije še povečale nelikvidnost, ker bi se lahko denar iz obtoka umaknil tudi tam, kjer danes normalno teče. Ukrepe, ki so namenjene gospodarstvu, da bi izboljšali plačilno nedisciplino in likvidnost podjetij, torej to isto gospodarstvo ocenjuje kot ukrepe, ki bodo imeli nasproten učinek, je ugotovil.
Čeprav država načeloma ni dolžna niti pristojna posegati v zasebna pogodbena razmerja, pa se zdi Francu Jurši (DeSUS) predlagani zakon na mestu. Čeprav nekateri menijo, da ne bo učinkovit v boju zoper plačilno nedisciplino, pa v DeSUS menijo, da pomeni korak v smeri zmanjševanja alarmantnosti tega problema. Zato ga bodo soglasno podprli.
Borut Sajovic (LDS) je predlagane rešitve podprl, a opozoril, da mora biti tovrstno administriranje le kratko- oz. največ srednjeročen ukrep. Problemi so se kopičili vrsto let in se jih ne da rešiti z enim samim zakonom, je menil.