Uspeh dela urada Furlan vidi že v tem, da njihovih kazenskih ovadb in pobud za začasno zavarovanje premoženjske koristi tožilstvo ne zavrača niti jih ne vrača v dopolnitev. Ker pa še noben osumljenec ni bil pravnomočno obsojen, je treba še vedno govoriti o domnevi nedolžnosti, opozarja. Ta jim ne dopušča, da javno in podrobno govorijo o konkretnih zadevah, pravi.
Trenutno so na podlagi njihovih predlogov sodišča začasno zavarovala pet in pol milijona evrov premoženja, je povedal. "Poleg tega smo vložili predloge za zavarovanje dodatnih 11 milijonov evrov premoženja, o katerih sodišča še odločajo," je dodal.
Razloge za vse te predloge zavarovanja premoženja, ki jih je bilo pred leti veliko manj, vidi v tem, da gospodarski kriminal pred leti ni bil v takem porastu kot danes. "Liberalizacija tržnih mehanizmov, globalizacija svetovnega gospodarstva, razvoj informacijskih tehnologij so po mnenju mnogih razlogi za porast gospodarskega kriminala," pravi.
Opozarja, da se sicer veliko pričakuje od uvedbe obrnjenega dokaznega bremena, t.i. razširjene konfiskacije, a po njegovem mnenju same zakonske spremembe še ne bodo dovolj. "Te spremembe bodo morale postati del zavesti ljudi v pravosodju, ki o tem odločajo v praksi," meni. Dodaja, da institut razširjene konfiskacije poznajo že v številnih evropskih državah in se je izkazal za uspešnega.
Furlan zavrača obtožbe, da deluje po navodilih ministrice za notranje zadeve Katarine Kresal. "Sam ne prejemam nikakršnih navodil niti od direktorja kriminalistične policije niti od generalnega direktorja policije, še manj pa od ministrice za notranje zadeve," je zagotovil.
Uspeh urada v drugem letu delovanja bo po njegovih besedah, če jim bo tudi letos uspelo nadaljevati s sedanjim tempom in se bodo pri tem "kar se še da kadrovsko okrepili tako z izkušenimi kriminalisti kot z zunanjimi strokovnjaki".
Nacionalni preiskovalni urad, katerega glavna naloga je preiskovanje najtežjih kriminalnih dejanj, je začel delovati 1. januarja 2010.
