Točilec sodišča Luis Moreno-Ocampo je na novinarski konferenci v Haagu sporočil, da je urad tožilca začel preiskavo o omenjenih zločinih, storjenih v Libiji od 15. februarja, ko so se začeli protivladni protesti. Navedel je, da so kot posameznike, "ki imajo oblast, nadzor nad varnostnimi silami, ki so storile zločine", identificirali "Gadafija in krog njegovih bližnjih, vključno z njegovimi sinovi".
Identificirali so tudi posameznike, "ki imajo oblast in ki bi lahko bili odgovorni v očeh zakona". Kot te je navedel "zunanjega ministra, vodjo varnostnih sil režima in vojaške obveščevalne službe, vodjo Gadafijevih osebnih varnostnikov ter vodjo organizacije notranje varnosti".
Če bodo ugotovili, da so sile, ki jih vodijo, zagrešile zločine, bi jih lahko imeli za kazensko odgovorne, je dejal tožilec. Dodal je, da bo sodišče izdalo tiralice "v nekaj mesecih".
Po podatkih Libijske lige za človekove pravice je od izbruha protestov v Libiji umrlo najmanj 6000 ljudi.
Visoki komisariat Združenih narodov za begunce (UNHCR) je ob tem v četrtek sporočil, da je nemirno Libijo doslej zapustilo najmanj 180.000 ljudi. Hkrati je UNHCR pozval mednarodno skupnost, naj pomaga pri evakuaciji tujcev, ki so obtičali na libijski meji.
Večina teh tujcev je delavcev iz Egipta in Tunizije. Mednarodna organizacija za migracije (IOM) je ob tem sporočila, da je v libijskem pristaniškem mestu Bengazi začela s prvimi evakuacijami migrantov. Ob tem so opozorili, da so številni migranti brez dokumentov, zaradi česar imajo težave pri prestopu meje. Več držav je medtem že napovedalo, da bodo pomagale pri reševanju ljudi, ki so obtičali na libijski meji.
Evropska komisarka za humanitarno pomoč Kristalina Georgieva, ki je skupaj z madžarsko ministrico za zadeve EU Eniko Gyori na območju tunizijsko-libijske meje, pa je v tunizijskem kraju Choucha napovedala, da bo EU za begunce iz Libije namenila 30 milijonov evrov. Georgieva je ob tem dodala, da je to že tretja pomoč Evropske komisije za libijsko krizo v manj kot tednu dni.
Prav v četrtek so sicer uradno začele veljati sankcije EU proti Gadafiju, njegovi družini in drugim voditeljem libijskega režima. Sankcije zadevajo skupno 26 oseb, danes pa jih je objavil uradni list EU. Sankcije sicer obsegajo zamrznitev premoženja, prepoved potovanja v tujino in embargo na prodajo orožja Libiji.
Visoka zunanjepolitična predstavnica EU Catherine Ashton pa je sporočila, da je za 10. marec sklicala izredno neformalno zasedanje zunanjih ministrov o Libiji. Namen srečanja je pripraviti izredni vrh EU o Libiji, ki bo dan pozneje.
Vodja državne naftne družbe Šukri Ganem pa je v četrtek potrdil, da je morala Libija zaradi nemirov in odhoda tako tujih kot domačih delavcev za polovico zmanjšati proizvodnjo nafte.
Ganem, ki je de facto tudi libijski minister za nafto, ni želel razkriti natančnejših podatkov o sedanji proizvodnji nafte v Libiji, dejal pa je še, da nobena od naftnih rafinerij med nemiri in spopadi ni bila poškodovana in da Libija nadaljuje s proizvodnjo in izvozom nafte.
Po podatkih Mednarodne agencije za energijo Libija običajno na dan proizvode 1,6 milijona 159-litrskih sodov nafte, od tega jih 85 odstotkov izvozi v Evropo. Po ocenah strokovnjakov na vzhod Libije, kjer so se sredi februarja začeli protirežimski nemiri, odpade dve tretjini libijske proizvodnje nafte.
Generalni sekretar Nata Anders Fogh Rasmussen je v četrtek v Bruslju zatrdil, da zavezništvo nima namena posredovati v Libiji, se pa pripravlja "na vse možnosti". V Libiji se sicer nadaljujejo spopadi med Gadafijevimi silami in uporniki. Letala libijske vojske so tako v četrtek dopoldne napadla mesto Brega, ki ga v rokah držijo uporniki in kjer so v sredo potekali ostri spopadi s silami, zvestimi Gadafiju, ki so skušale mesto zavzeti.
Iz Nizozemske pa so v četrtek sporočili, da so v Libiji že v nedeljo zajeli tri nizozemske vojake, ki so sodelovali pri evakuaciji civilistov. Vojake naj bi zajeli pripadniki sil, zvestih Gadafiju, ko so v bližini Sirte skušali na varno odpeljati civiliste.
