GV Založba in Inštitut za primerjalno pravo sta namreč danes na ljubljanski pravni fakulteti pripravila pogovor ob izidu knjige Zakonodajni referendum avtorjev Igorja Kaučiča, Franca Grada, Saše Zagorca, Sebastiana Nerada in Sama Bardutzkyja.
Ustavni pravnik Lojze Ude, ki je povezoval današnji pogovor, je institut referenduma po eni strani ocenil kot najčistejši izraz volje ljudstva, po drugi pa kot čisto manipulacijo politike z volivci. Pri institutu referenduma je odprta cela vrsta težav, ocenjuje Ude. Tako se med drugim postavljajo vprašanja, ali ne bi kazalo nekaterih vprašanj izločiti iz referendumskega odločanja in ali bi bilo smiselno uzakoniti kvorum za veljavnost referendumskega izida. In s temi vprašanji so se v knjigi ukvarjali avtorji.
Tudi Franc Grad je izpostavil ambivalenten odnos do referenduma, saj gre po eni strani za najbolj zlorabljen institut, s katerim se izničuje predstavniško demokracijo. Kot pravi, smo pri pisanju ustave "padli v past in pograbili vse, kar je bilo na voljo", sedaj pa se soočamo s posledicami. Dodaja, da se referendum vse bolj uporablja kot instrument opozicije za sprotno politično obračunavanje. Sam se zavzema za normativno zoženje možnosti uporabe referenduma, a se boji, da v sedanji situaciji to ne bo mogoče.
Cirilu Ribičiču se zdijo upravičeni pomisleki glede možnosti, da referendum zahtevajo poslanci in s tem prelagajo odgovornost na volivce. Drugače pa je po njegovih besedah z referendumi, ki jih zahtevajo volivci. V državi, ki je nastala z referendumom, je bila ta oblika zelo uspešno uporabljena, meni Ribičič. Priznava, da se dogajajo zlorabe instituta referenduma, a meni, da je tudi ta trenutek referendum lahko alternativa odločanju ulice.
Tudi Rajku Pirnatu se zdi, da je institut referenduma v ustavi zapisan preširoko, a je prepričan, da bo počasi prišlo do razumne uporabe njegovega obsega. Po njegovi oceni ni smiselno usmerjati energije v spremembe zakonodaje in ustave, pač pa prepustiti ustavnemu sodišči, da v posameznih primerih pove, kje so ustavne meje referenduma.
Da referendum ne more biti izraz ljudske volje, če se ga udeleži 20 ali 30 odstotkov volivcev, pa meni Ljubo Bavcon. Ker tako lahko 15 odstotkov volilnega telesa odloča o usodnem vprašanju, bi bilo nujno uvesti kvorum za veljavnost referendumskih odločitev.
A po mnenju Igorja Kaučiča težava ni v volilni abstinenci, pač pa vprašanju, o katerem se na referendumu odloča. Sam ponuja rešitev v spremembi modela: namesto potrditvenega bi uvedli zavrnitveni referendum. Na njem bi glasovali le tisti volivci, ki zakonu nasprotujejo, a bi morali pri tem doseči od četrtine do 40 odstotkov volilnega telesa. Tak model bi po njegovem mnenju ustrezal realnosti in navadam volivcem.
Takšne razprave so po mnenju Matevža Krivica brezplodne, saj politika takšnih sprememb ne bo podprla. Edina rešitev, ki ima po njegovi oceni minimalno možnost za uspeh, je izključitev pravice poslancev do zahteve za referendum. S tem bi po njegovem "ubili dve muhi na en mah", saj bi rešili tudi del problema katastrofalno nizke udeležbe.