Na vprašanje, kakšna je bila odločitev vlade, v kakšno smer naj gre državno pravobranilstvo, je pravosodni minister Aleš Zalar na novinarski konferenci po seji vlade pojasnil, da je gradivo, ki je podlaga za odločitev vlade v tej zadevi, zaupne narave, zato o podrobnostih ne morejo govoriti.
"Vlada je danes dala usmeritveno navodilo pravobranilstvu, naj začne postopek za izdajo regulacijske začasne odredbe. To pomeni, da se zadeva seli na sodišče in da bo slednje odločilo o utemeljenosti ali neutemeljenosti predloga vlade. Od te odločitve je odvisno tudi, kakšno bo nadaljnje ravnanje vlade," je pojasnil Zalar.
Pravni strokovnjak Rajko Pirnat je za STA poudaril, da mora predlog za začasno odredbo spremljati neka tožba. Predsednik DeSUS in nekdanji obrambni minister Karl Erjavec v zvezi s tem pojasnjuje, da tožba tako za razveljavitev kot za prekinitev pogodbe lahko temelji le na protikorupcijski klavzuli iz pogodbe, saj Patrii kakih drugih kršitev pogodbe ni mogoče očitati.
Protikorupcijska klavzula pa določa, da je pogodbo mogoče prekiniti le, če je dokazana korupcija s pravnomočno sodbo. "Vsi vemo, da take sodbe v tem trenutku ni, torej bi bilo neodgovorno prekiniti pogodbo, saj bi kasneje plačevali odškodnine," pravi Erjavec.
Dodaja, da zoper predsednika SDS Janeza Janšo in še nekatere res teče postopek zaradi domnevnega prejemanja denarja, s katerim naj bi financirali stranko. "To bi lahko bil ta primer korupcije, a vprašanje je, če se bo ta sodni postopek res zaključil s pravnomočno sodbo. Sam dvomim v to," pravi Erjavec.
V vladi so se po oceni Erjavca verjetno naslonili prav na to: da so v primeru posla s Patrio sproženi določeni sodni postopki in da obstaja verjetnost, da bo v teh postopkih sodišče kaj ugotovilo, kar bo dalo podlago za prekinitev pogodbe.
Tudi če bi sodišče predlogu za začasno odredbo ugodilo in bi bila pogodba s Patrio zamrznjena, bi bila ta zamrznitev le za določen čas - dokler se sodni postopki, na katere je vlada vezala svoj predlog za začasno odredbo, ne bi zaključili, še pojasnjuje Erjavec.
Pravnik Rajko Pirnat je prepričan, da se bo v vsakem primeru zadeva končala na sodišču in da je to šele začetek zgodbe. "V tem primeru bo pravd še veliko, sam ocenjujem, da vsaj za 10 let. Zgodbe se ne da na enostaven in kratek način končati. Edini način, da bi zgodbo zaključili na hitro, bi bil sporazum med vlado in Patrio o spremembi pogodbe ali njeni razvezi, drugače pa hitre rešitve ni," pravi Pirnat.
Tudi Erjavec je prepričan, da bi bila za Slovenijo edina prava rešitev reprogramiranje pogodbe s finsko Patrio. Izpostavlja, da so se od leta 2006, ko je bila pogodba podpisana, okoliščine zelo spremenile - tedaj je bila slovenska gospodarska rast okoli šest ali sedem odstotkov. Rečeno je bilo tudi, da bomo za obrambo namenjali okoli dva odstotka BDP, pa se to zaradi zaostrenih gospodarskih razmer ni zgodilo.
V SDS so sicer ob današnji odločitvi vlade v sporočilu za javnost opozorili, da je odločitev o nakupu patrij sprejela že vlada Antona Ropa. "Odgovornost je na ramenih tistih, ki so sprejeli prvotno odločitev o nakupu," so zapisali. Posel s finsko Patrio je bil po njihovih navedbah sklenjen na podlagi resolucije o splošnem dolgoročnem programu razvoja in opremljanja Slovenske vojske. Ta je bila v državnem zboru sprejeta leta 2004, na predlog tedanje vlade pod vodstvom Antona Ropa. Ministrstvo za obrambo pod vodstvom Karla Erjavca pa je to odločitev leta 2006 zgolj realiziralo, so poudarili.
Ob tem so opozorili, da je leta 2004 takratni premier Rop brez tehtanja ponudb podpisal pismo o nameri o dobavi osemkolesnikov z lastnikom podjetja Viator&Vektor Zdenkom Pavčkom.
V SLS pa so po napovedi odločitve vlade v sporočilu za javnost zapisali, da se je vlada "končno zbudila iz predragega in predolgega spanca". Izpostavili so tudi, da so sami že leta 2008 od vlade zahtevali, da odstopi od pogodbe in zahteva povrnitev kupnine za osemkolesnike patria.
Vodja službe za odnose z javnostmi na ministrstvu za obrambo Aleš Sila je sicer na vprašanje STA, kaj današnja odločitev vlade dejansko pomeni za potek nabave osemkolesnih oklepnikov, pojasnil, da "pogodba še vedno velja". Zato Sila sklepa, da se bo izvajala, dokler ne bo odločeno drugače. Pojasnil je še, ima Slovenska vojska trenutno v uporabi 28 vozil, še dve pa sta tik pred prevzemom.
