Bolje je, da o tem, ali so izpolnjeni pogoji za zamrznitev pogodbe, odloča sodišče, kot pa del politike, ki pritiska za prekinitev pogodbe, je dejal Erjavec za STA. Po njegovem prepričanju je sicer zelo malo verjetno, da bi sodišče izdalo tako začasno odredbo.
Pravni strokovnjak Rajko Pirnat je za STA poudaril, da mora predlog za začasno odredbo spremljati neka tožba. Erjavec v zvezi s tem pojasnjuje, da tožba tako za razveljavitev kot za prekinitev pogodbe lahko temelji le na protikorupcijski klavzuli iz pogodbe, saj Patrii kakih drugih kršitev pogodbe ni mogoče očitati.
Protikorupcijska klavzula pa določa, da je pogodbo mogoče prekiniti le, če je dokazana korupcija s pravnomočno sodbo. "Vsi vemo, da take sodbe v tem trenutku ni, torej bi bilo neodgovorno prekiniti pogodbo, saj bi kasneje plačevali odškodnine," pravi Erjavec.
Dodaja, da zoper predsednika SDS Janeza Janšo in še nekatere res teče postopek zaradi domnevnega prejemanja denarja, s katerim naj bi financirali stranko. "To bi lahko bil ta primer korupcije, a vprašanje je, če se bo ta sodni postopek res zaključil s pravnomočno sodbo. Sam dvomim v to," pravi Erjavec.
V vladi so se po oceni Erjavca verjetno naslonili prav na to: da so v primeru posla s Patrio sproženi določeni sodni postopki in da obstaja verjetnost, da bo v teh postopkih sodišče kaj ugotovilo, kar bo dalo podlago za prekinitev pogodbe.
Tudi če bi sodišče predlogu za začasno odredbo ugodilo in bi bila pogodba s Patrio zamrznjena, bi bila ta zamrznitev le za določen čas - dokler se sodni postopki, na katere je vlada vezala svoj predlog za začasno odredbo, ne bi zaključili, še pojasnjuje Erjavec.
Pirnat je prepričan, da se bo v vsakem primeru zadeva končala na sodišču in da je to šele začetek zgodbe. "V tem primeru bo pravd še veliko, sam ocenjujem, da vsaj za 10 let. Zgodbe se ne da na enostaven in kratek način končati. Edini način, da bi zgodbo zaključili na hitro, bi bil sporazum med vlado in Patrio o spremembi pogodbe ali njeni razvezi, drugače pa hitre rešitve ni," pravi Pirnat.
Tudi Erjavec je prepričan, da bi bila za Slovenijo edina prava rešitev reprogramiranje pogodbe s finsko Patrio. Izpostavlja, da so se od leta 2006, ko je bila pogodba podpisana, okoliščine zelo spremenile - tedaj je bila slovenska gospodarska rast okoli šest ali sedem odstotkov. Rečeno je bilo tudi, da bomo za obrambo namenjali okoli dva odstotka BDP, pa se to zaradi zaostrenih gospodarskih razmer ni zgodilo.
Vodja službe za odnose z javnostmi na ministrstvu za obrambo Aleš Sila pa je na vprašanje STA, kaj današnja odločitev vlade dejansko pomeni za potek nabave osemkolesnih oklepnikov, pojasnil, da "pogodba še vedno velja". Zato Sila sklepa, da se bo izvajala, dokler ne bo odločeno drugače. Pojasnil je še, ima Slovenska vojska trenutno v uporabi 28 vozil, še dve pa sta tik pred prevzemom.