Koalicija in opozicija se strinjata, da je referendum pomemben demokratični institut, vendar koalicija opozarja na zlorabe. Medtem opozicija ob današnjem prvem branju zakona izpostavlja tudi, da referendum pomeni neposreden nadzor ljudstva nad oblastjo.
Imeti en referendumski dan v letu je razumno, racionalno in demokratično, je v imenu predlagateljev dejal Branko Grims (SDS). Referendumsko odločanje ustava postavlja na prvo mesto. Zato v SDS ne razumejo "želja o omejevanju pravice od referenduma, vključno z idejami o kvorumu, ki se vedno znova oživljajo, ob tem pa zavračanje, da bi se vprašanje referenduma uredilo tako, da bi bilo njegovo uresničevanje polnodemokratično, a hkrati čim cenejše". Grims je spomnil, da je uvedbo referendumskega dne koalicija zapisala v koalicijski sporazum.
Po besedah državne sekretarke na ministrstvu za javno upravo Tine Teržan že sedanja ureditev omogoča referendumski dan, vendar je za to potrebna dvotretjinska večina poslancev. Predlog bi lahko po mnenju vlade povzročil zastoj v zakonodajnem postopku, glavna pomanjkljivost predloga pa je, "da ne določa nobenih izjem, ko bi bilo mogoče referendum razpisati tudi v šestih mesecih pred drugo nedeljo v maju".
V SD zakona ne bodo podprli, saj je po njihovem veliko več drugih pomembnih vprašanj v zvezi z referendumom. Miran Potrč opozarja, da bi z referendumskim dnem lahko prišlo tudi do enoletne blokade uveljavitve sprejetih zakonov. Kot pravi, je treba z zakonodajo ustrezno razmejiti odgovornost parlamenta ter odgovornost, ki jo želimo uresničevati preko referenduma.
Tudi v LDS predloga ne bodo podprli. Ko tehtamo argumente za to, da bi bil referendumski dan "odrešitev" za pretirano število referendumov ter trošenja davkoplačevalskega denarja, se moramo po besedah Antona Anderliča vprašati, kako to, da smo v Sloveniji parlamentarizem "pripeljali na tako nizko raven, da zaupanja ni in celo sami poslanci prednjačimo v zahtevah za razpis referenduma" o vprašanjih, o katerih bi moral odločati DZ.
Vito Rožej (Zares) je spomnil, da smo imeli od leta 1991 v Sloveniji že skoraj sto referendumskih pobud, realiziranih pa je bila dobra desetina. Po njegovih besedah je postal institut referenduma talec različnih interesov, predvsem pa blokada zakonodaje v postopku. Ker je referendumski dan že sedaj omogočen, je za Zares predlog opozicije nepotreben.
V SLS kot osnovni cilj sprememb izpostavljajo predvsem racionalnost, ki bi jo dosegli z enim referendumskim dnem. Poleg tega je po besedah Gvida Kresa referendum ena od najvišjih oblik demokracije in najmočnejši instrument neposrednega soodločanja državljanov.
Predlog je po besedah Antona Urha (DeSUS) na prvi pogled všečen tako s finančnega vidika kot z vidika volivcev. Kljub temu pa po njegovem izvedba ni tako preprosta, zato so v DeSUS kljub kritikam do sedanje referendumske zakonodaje podporo temu predlogu umaknili. Med drugim opozarjajo na možne enoletne blokade uveljavitve zakonov.
Predsednik SNS Zmago Jelinčič pozdravlja spremembe, ob čemer izpostavlja zlasti prihranek ob uvedbi enega referendumskega dne. Predlog je po njegovih besedah jasen in utemeljen. Po njegovem je zanimivo, da je DZ prejel dopis Mestne občine Ljubljana, ki se "v principu strinja z zakonom", zato se Jelinčič sprašuje, zakaj je koalicija proti.
Pod predlogom sta podpisana tudi nepovezani poslanec Andrej Magajna in predstavnik narodnih skupnosti Roberto Battelli. DeSUS je podpise umaknil. Opozicija je spomnila, da je referendumskemu dnevu naklonjena tudi večina javnosti.
