Kot je na novinarski konferenci po seji vlade poudaril Zalar, je učinkovit pregon gospodarskega kriminala in korupcije ena od temeljnih prioritet vlade. Po njegovih besedah predvidevajo, da bo vlada v zvezi s tem državnemu zboru predložila pet zakonov oziroma njihovih sprememb, dva izmed njih pa so danes že sprejeli.
Predlog novele zakona o sodiščih predvideva, da se namesto enega oddelka s sedežem pri Okrožnem sodišču v Ljubljani, ki ga je predvidela prejšnja novela, organizirajo štirje specializirani oddelki pri okrožnih sodiščih, s sedežem na višjem sodišču v Celju, Kopru, Ljubljani in Mariboru.
Kot pravi Zalar, je doslej interes za to delo pokazalo relativno majhno število sodnikov, od sedmih prijavljenih pa je sodni svet izbral le dva. Po njegovih besedah se sodniki težko odločajo za službo daleč od kraja bivanja, saj je bilo doslej predvideno, da bi reševali zadeve pri katerem koli sodišču v državi. Zato spremembe zakona o sodniški službi predvidevajo tak model, ki zanesljivo zagotavlja začetek dela specializiranih oddelkov. Kombinirali bodo obvezni in prostovoljni model, kar pomeni, da bodo v teh oddelkih sodelovali sodniki, ki bodo tja razporejeni na podlagi odločitev predsednikov teh sodišč in ki bodo tja dodeljeni na podlagi odločitve sodnega sveta.
Sodniki bodo ostali v kraju, kjer delujejo, torej se ne bodo selili za sodnimi spisi, ampak bodo spisi prihajali na te štiri specializirane oddelke. Po novem bodo v te oddelke vključili tudi okrajne sodnike, ne samo okrožnih in višjih, pravi Zalar.
Po dosedanjem modelu je bilo predvideno, da bi imel specializirani oddelek deset sodnikov, kot pa je danes potrdila vlada, bodo imeli ti oddelki 20 sodnikov. Statistični podatki po Zalarjevih navedbah namreč kažejo bistveno povečanje primerov gospodarskega kriminala. To število sodnikov prilagajajo tudi predvidenemu številu tožilcev, ki bodo delovali v specializiranem 12. tožilstvu na podlagi novega zakona o državnem tožilstvu, ki ga bo vlada predvidoma obravnavala še ta mesec.
S temi spremembami zagotavljajo ustrezne institucionalne in siceršnje kapacitete pravosodnega sistema, da bodo najzahtevnejši primeri gospodarskega kriminala lahko obravnavani hitreje kot danes in tudi kakovostno, kajti specializacija bo za seboj potegnila tudi prilagojeno usposabljanje teh sodnikov in tožilcev, pojasnjuje minister.
Po njegovih navedbah ohranjajo pristojnost vrhovnega sodišča, da lahko odloči o obravnavi posameznega primera na specializiranem oddelku. Dodajajo pa pravilo, da bodo v specializiranih oddelkih sodišč obravnavali vse zadeve, ki jih bodo v obliki zahtev za preiskavo ali kazensko obtožbo vlagali tožilci iz skupine državnih tožilcev za pregon gospodarskega in organiziranega kriminala, ki bodo v skladu z že omenjenimi spremembami delovali v specializiranem oddelku.
Zalar je tudi prepričan, da obstaja za takšno ureditev široko politično soglasje, zato pri sprejemanju sprememb pričakujejo podporo vseh političnih strank. Predlog sprememb zakonov so vložili po skrajšanem postopku, kar pomeni, da jih bo državni zbor obravnaval na aprilski seji, začetek delovanja specializiranih oddelkov pa pričakujejo še pred poletjem, pravi minister.
