V državah, kjer so socialni partnerji, torej delavci in delodajalci, sodelovali v pogajanjih in posvetovanjih, so se podjetja in njihovi zaposleni lažje prilagodili na spremembe; poleg tega je sodelovanje socialnih partnerjev pomagalo zmanjšati izgube delovnih mest, ugotavlja komisija v poročilu.
Kakovost socialnega dialoga je težko oceniti, priznava komisija, a na podlagi deleža delavcev, ki so vključeni v kolektivne pogodbe, ugotavlja, da je bil socialni dialog v minulih letih najmočnejši v Avstriji, Belgiji, Sloveniji, na Švedskem, v Franciji in na Finskem.
V teh državah je po navedbah komisije v kolektivne pogodbe vključenih 90 odstotkov ali več delavcev, medtem ko jih je na primer v baltskih državah le četrtina ali manj. Z izjemo Slovenije in Romunije je ta delež v novih članicah 50-odstoten ali manjši; povprečje v EU je dve tretjini.
Po drugi strani pa komisija opozarja tudi na primere, ko je socialni dialog doživel poraze. Pri tem izpostavlja šest držav unije, tudi Slovenijo, v katerih so bila pogajanja o nacionalnem medpanožnem sporazumu za ukrepe za boj proti krizi neuspešna.
Poročilo komisije vključuje tudi podatke o pogostosti stavk v državah članicah. Stavke so bile v obdobju 2000-2008 najpogostejše v Grčiji, Španiji in Italiji, kjer je bilo v povprečju na leto v stavkah udeleženih več kot 50 od 1000 delavcev.
Slovenija je v skupini najmanj "stavkajočih" držav, kjer je bilo v povprečju na leto v takšnih dejavnostih udeleženih manj kot deset od 1000 delavcev. V tej skupini so med drugimi tudi Avstrija, Nemčija, Švedska, Belgija, Irska in Portugalska.
Slovenija je za Belgijo država, v kateri vlada najbolj posreduje pri opredeljevanju plač, in sicer vpliva na izid pogajanj o plačah neposredno, na primer z določanjem minimalne plače in z določanjem plač v javnem sektorju, je še razvidno iz poročila komisije.