Koalicijski in opozicijski poslanci so si, sodeč po javnem delu obravnave poročila o delu komisije DZ za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb, navzkriž prišli zlasti zaradi sklepov v poročilu, da nekateri primeri kažejo na vmešavanje politike v delo policije.
Po poročilu posamezni primeri, s katerimi se je komisija seznanila v letu 2009, kažejo na to, da samo z izvajanjem parlamentarnega nadzora nad obveščevalnimi službami ni mogoče preprečiti zlorab služb v politične namene.
Primeri "kažejo na to, da se posamezni ukrepi in preiskovalna dejanja usmerijo v storilce kaznivih dejanj, ki določeno politično opcijo najmanj ogrožajo in jih zaradi splošnega vtisa žrtvujejo kot sporočilo javnosti o učinkovitosti kazenskega pregona oz. se posamezni ukrepi in policijske akcije sprožajo proti političnim konkurentom z namenom njihovega zastraševanja".
Po predlogu komisije naj DZ predlaga vladi sprejem ukrepov, ki bodo preprečili politizacijo nadzorovanih služb in erozijo pravne države. Komisija med drugim še predlaga, naj vlada zagotovi izboljšanje nadzora v delu, ki se nanaša na uporabo prikritih preiskovalnih ukrepov v primerih, ko se zoper nadzorovano osebo postopek ustavi brez vložitve kazenske ovadbe. Gre za že izvedene ukrepe v okviru izvršilne veje oblasti, "pravne varnosti v tem primeru pa ne zagotavljajo sodišča, saj se postopek pred tem že zaključi".
Ugotovitve poročila o delu komisije za leto 2009 se posalncem Zares zdijo alarmantna, je že uvodoma dejal Tadej Slapnik. Po njegovih besedah je komisija, ki jo večina sestavljajo opozicijski poslanci, ugotovila, da naj bi bila policija zlorabljena v politične namene. Toda v ugotovitvah po njegovem "kar mrgoli namigovanj brez kakršne koli materialne podlage oz. ugotovitev, ki bi temeljile na opravljenem nadzoru, večina članov komisije oz. njen predsednik pa se pri tem sklicuje na občutenja dela politike oziroma političnih strank".
Predsednik komisije Zvonko Černač (SDS) očitke zanika. Po njegovih besedah v poročilu nikjer ne piše, da je bila policija generalno zlorabljena v politične namene. Piše pa, da posamezni primeri kažejo na obstoj možnosti zlorabe policije v politične namene in "da se je v enem konkretnem primeru preiskava odvila v smer politične diskvalifikacije". Večina ljudi, tako v policiji kot v Sovi in Obveščevalno-varnostni službi po Černačevih ocenah dela dobro, zato je narobe, "če jih bo odnos politike do njihovega dela okužil z drugačnim načinom delovanja".
Poročilo in sklepe je treba po besedah Melite Župevc (SD) zavrniti, ker ne temeljijo na dejstvih. Kot je dejala, o političnemu vmešavanju govorijo tisti, ki "ne znajo zlagati dokumentov", zato so ljudje, ki pripravljajo taka poročila, ter tudi poročilo samo po mnenju Župevčeve neverodostojni.
Nepovezani poslanec Andrej Magajna Magajna pa je prepričan, da se je že pri sestavi vlade zgodila politično nemodra poteza, ker ministrstvi za pravosodje in za notranje zadeve pripadata isti stranki. Pri tem izpostavlja prijateljske vezi in ne verjame, da bi se denimo zadeva v aferi glede Nacionalnega preiskovalnega urada kadar koli razrešila.
DZ bo o sklepih komisije odločal v sklopu glasovanj na tej seji.
