Gre za tretji poskus ureditve istega področja - vzpostavitve popolne elektronske zemljiške knjige, je na novinarski konferenci po seji vlade povedal Zalar. Prvi je bil neuspešen po vetu državnega sveta in neizglasovanju v DZ, drugi, ki so ga vložili poslanci SDS, pa po njegovih besedah ni uspel, ker je bil izpuščen pomemben del, ki se ga ni dalo urediti z dopolnili.
"Vlada podpira to novelo zakona in upa da bo v DZ sprejeta," je še dejal Zalar. Predlog novele je konec decembra lani v parlamentarni postopek vložila skupina poslancev SD, Zares, DeSUS, LDS in predstavniki nepovezanih poslancev.
Novosti sta po ministrovih besedah glede na prejšnja predloga dve. Sedaj v noveli ni več časovne omejitve treh let, v okviru katere bi lahko fizične osebe same vlagale zemljiškoknjižne predloge. Druga novost je, da bi lahko te predloge kot zastopniki predlagatelja poleg odvetnikov in državnih pravobranilcev vlagali tudi nepremičninski posredniki.
V svojem imenu bo lahko zemljiškoknjižni predlog vložila vsaka fizična ali pravna oseba, če bo imela digitalno potrdilo s svojim varnim elektronskim podpisom in varni elektronski predal, in bo vključena v informacijski sistem za varno elektronsko vročanje.
DZ je 19. novembra že sprejel novelo zakona o zemljiški knjigi, ki predvideva elektronizacijo zemljiške knjige, a po izglasovanju veta v državnem svetu ob vnovičnem glasovanju 8. decembra ni več zbrala zadostne podpore. Nasprotovanja so bile deležne določbe, da bi lahko zemljiškoknjižne predloge vlagali le notarji in odvetniki ter državni in občinski pravobranilci.
Predlog SDS je povzel vse določbe, ki se nanašajo na elektronizacijo zemljiške knjige, ter dodal vlaganje zahtevkov za vpis v zemljiško knjigo tudi posameznikom. Ministrstvo je takrat v DZ ocenilo, da zakon vsebuje notranja neskladja, ki jih v zakonodajnem postopku ne bi bilo mogoče odpraviti niti s pripravo ustreznih dopolnil. DZ je z večino ocenil, da predlog ni primeren za nadaljnjo obravnavo.