Kot je poudarila, bo treba optimizirati in centralizirati poslovanje. Za tako organizacijo po njeni oceni zadostuje to število ministrstev. Z njihovim združevanjem bodo združeni tudi organi, ki delujejo v okviru teh ministrstev.
Za boljše delovanje ministrstev bodo, kot je napovedala Pavlinič Krebsova, vzporedno pripravili sistemizacije in prenovili notranjo organizacijo ministrstev. Ker so v preteklosti predpisi nastajali zunaj ministrstev, zaradi česar je administracija danes manj usposobljena, bodo okrepili oddelke za pripravo predpisov, za analizo učinkov predpisov, za izvrševanje in predvsem za nadzor izvajanja politik.
Sedanji enotni plačni sistem, ki velja od leta 2008, pa naj bi se po načrtih ministrstva v večjem delu ohranil le za državno upravo, javne agencije in sklade, uprave lokalnih skupnosti ter druge državne organe, medtem ko naj bi bila vsa preostala področja javnega sektorja manj regulirana, je poudarila Pavlinič Krebsova. Predlogi sistemskih rešitev bodo po usklajevanju s socialnimi partnerji po njenih pričakovanjih pripravljeni do septembra.
Skupaj s socialnimi partnerji so po besedah ministrice namreč prišli do ocene, da cilji enotnega plačnega sistema niso bili v celoti doseženi. Stroški dela v javnem sektorju so glede na bruto domači proizvod in glede na konkurenčnost našega gospodarstva previsoki, zato so izvajanje plačne reforme morali ustaviti. Pri tem je opozorila, da ne gre za razpad enotnega plačnega sistema, ampak za njegovo izboljšanje.
O modernizaciji javnega sektorja in plačni reformi pa je ministrica povedala, da je vlada že v začetku leta 2009 na podlagi analize stanja pripravila spremembe aktualnega zakona o sistemu plač v javnem sektorju. Intenzivna pogajanja so potekala glede ureditev napredovanj, za katera je treba vsako leto zagotoviti dodatnih 80 milijonov evrov, kar je z javnofinančnega vidika zelo problematično. Pogajanja o tem so trenutno prekinjena, a se bodo nadaljevala predvidoma aprila.
Pavlinič Krebsova je tudi povedala, da po analizi stanja na področju zaposlovanja ugotavljajo, da civilni del državne uprave dosega cilje o zmanjšanju števila zaposlenih za en odstotek. Je pa res, da se je število zaposlenih na nekaterih področjih povečalo. To je po njenih besedah na področju šolstva, predšolske vzgoje in socialnih zavodov sicer upravičeno zaradi povečanega obsega nalog. Tam, kjer pa se priporočila vlade niso upoštevala, bodo morali rast zaposlovanja ustaviti z bolj restriktivnimi ukrepi.
