Generalni sekretar ustavnega sodišča Erik Kerševan je za STA zagotovil, da si prizadevajo za čim hitrejšo rešitev te zadeve tako kot tudi vseh drugih pomembnih zadev, ki so povezane z varstvom ustavnosti in zakonitosti ter človekovih pravic. "Vendar je zaradi zahtevnosti ter kompleksnosti mnogih zadev - ta je seveda med njimi - potreben določen čas za poglobljeno in strokovno utemeljeno presojo vseh pomembnih vprašanj," je poudaril Kerševan.
Nekdanji ustavni sodnik Lojze Ude je v izjavi za STA ocenil, da bi danes že lahko prišlo do končne odločitve. Instrukcijski, torej okvirni rok, v katerem naj bi odločili, je sicer 30 dni od vložitve zahteve in je že potekel. A Ude pri tem pojasnjuje, da ni nobenih posledic, če instrukcijski rok preteče.
Ustavni sodniki so se na javni obravnavi 15. februarja seznanili s podrobnostmi, ki so jih zanimale v povezavi z zahtevo državnega zbora. Tako jih je med drugim zanimalo, koliko natančno znašajo izdatki za pokojninsko blagajno iz državnega proračuna in kakšni so načrti vlade za soočenje z neplačevanjem prispevkov v pokojninsko blagajno.
Na javno obravnavo so prišli tako predstavniki državnega zbora, vlade in Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje kot Zveze svobodnih sindikatov Slovenije.
Po mnenju državnega zbora, ki je zahtevo za ustavno presojo na ustavno sodišče posredoval 12. januarja, zaradi neuveljavitve novega pokojninskega zakona že prihaja do neustavnega stanja. V prihodnje pa bo v primeru njegove neuveljavitve še slabše, saj brez pokojninske reforme država ne bo zmogla izpolnjevati svojih obveznosti kot socialna država.
Zveza svobodnih sindikatov Slovenije, ki je vložila pobudo za začetek postopka za razpis referenduma sredi decembra lani, pa ocenjuje, da zgolj domneva o ogroženem izvajanju socialne funkcije države še ne pomeni, da obstajajo razlogi za omejitev referenduma.
