Zakon je podpisalo 36 poslank in poslancev iz vrst SD, Zares, LDS, SNS, Solidarnost in oba predstavnika narodnih skupnosti. Namen predloga zakona je bilo spodbujanje uporabe takšne nosilne embalaže, ki je namenjena trajni uporabi in hkrati manj obremenjuje okolje.
Z zakonom so tako želeli vplivati na prodajalce in jih finančno obremeniti ter doseči, da bi nakupovalne vrečke postale izjema in ne več pravilo. Predlog zakona je urejal okoljski prispevek, ki bi se obračunal ob prodaji ali brezplačnem dajanju nakupovalnih vrečk.
V predlogu zakona so bile odpadne vrečke razdeljene na tri kategorije glede na različno ceno proizvodnje posameznega tipa vrečk.
Po tej kategorizaciji so predlagali tudi različno finančno obremenitev oz. okoljski prispevek za trgovce. Obračunani okoljski prispevek bi bil namenske narave. Poleg pokrivanja stroškov izvajanja tega zakona bi bil namenjen projektom, ki že potekajo v sklopu Eko sklada.
Minister za okolje in prostor Roko Žarnić, poslanec Zares Tadej Slapnik, eden od predlagateljev zakona, in član društva Ekologi brez meja Jaka Kranjc so se na januarskem srečanju strinjali, da je treba uporabo nakupovalnih vrečk omejiti. To naj bi storili bodisi z novim zakonom ali s spremembami dveh ključnih uredb - odvisno, kaj bi bilo hitreje.
Poslanci so zato nadaljevali s pripravo predloga zakona, obenem pa naj bi okoljsko ministrstvo pripravilo še časovnico za spremembe dveh ključnih uredb s tega področja.
Gre za uredbo o ravnanju z odpadno embalažo in uredbo o okoljski dajatvi na odpadno embalažo. V okviru prve bi bilo treba natančno opredeliti, kaj je nakupovalna vrečka, v okviru druge pa povečati okoljsko dajatev. Trenutno je namreč vzpostavljena dajatev na vso odpadno embalažo.
Vlada je nato v februarskem mnenju zapisala, da namen in cilje predloga zakona podpira, a meni, da bi bilo treba sistemske rešitve iskati v okviru omenjenih podzakonskih aktov. Uredba o okoljski dajatvi naj bi šla v javno obravnavo že do konca marca.
Vlada je namreč ugotovila, da bi bilo treba določila zakona bistveno spremeniti in natančneje opredeliti: Obenem je pod vprašaj postavila skladnost z zakonodajo EU, ki ureja to področje, problematizirala pa je tudi dejstvo, da bi z uvedbo novega prispevka prišlo do podvajanja dajatev. Trgovci namreč že plačajo embalažnino in okoljsko dajatev.
Slapnik je danes sicer poudaril, da po januarskem dogovoru z okoljskim ministrstvom osnutkov sprememb uredb še ni, zato bi bilo treba s postopkom sprejemanja zakona nadaljevati in ga ustrezno dopolniti. Če pa bi vlada prišla z napovedanimi spremembami, pa bi zakon lahko umaknili iz procedure.
Predlagatelji so sicer po njegovih besedah že pred vložitvijo zakona v proceduro ministrstvu predlagali, da področje uredi z višjo okoljsko dajatvijo v okviru uredbe in da to razširi na vse vrste embalaže. Ker se na ministrstvu niso odzvali na te pobude, so vložili predlog zakona in tako spodbudili ministrstvo.
Poslanci so danes sicer skoraj brez izjeme podprli cilje zakona, mnogi pa so imeli pomisleke o posameznih rešitvah - med drugim npr. o močno previsokem prispevku. Zatrjevali so, da bi bilo treba zakon v vsakem primeru občutno spreminjati in dopolnjevati, opozarjali na nasprotovanje gospodarstva predlogu, in poudarjali, da bi bilo prej treba rešiti druga pereča vprašanja s področja odpadkov.
