V Agrokorju so za STA potrdili, da so dobili pismo Mercatorja, v katerem slovenski trgovec izraža interes za preučitev možnosti odkupa Agrokorjeve hčerinske družbe Konzum. "Cenimo ga. Mislimo, da je profesionalno in bomo nanj odgovorili," so dejali v Agrokorju.
Kot so sporočili iz Mercatorja, s tem ne izražajo namere za prevzem katerekoli družbe skupine Agrokor, temveč gre za prijateljsko poslovno pobudo za preučitev strateške povezave. Takšna strateška povezava bi po ocenah Mercatorja skupinama omogočila osredotočanje v temeljno dejavnost.
Skupina Agrokor bi se po ocenah Mercatorja na ta način osredotočila v temeljno dejavnost proizvodnje, hkrati pa bi ob pozitivnih finančnih učinkih lahko zagotovila in izvedla še dodatna vlaganja v sektor kmetijstva in živilskopredelovalne industrije.
Po drugi strani pa bi skupina Mercator nadaljevala svoje osredotočeno delovanje kot vodilna trgovska veriga z izdelki vsakdanje potrošnje v celotni regiji Jugovzhodne Evrope. Če bi do povezave prišlo, bi skupina Mercator, kot pravijo v družbi, nadaljevala dosedanje uspešno sodelovanje s proizvodnim delom skupine Agrokor oziroma njeno prehransko divizijo in bi partnerstvo na tem področju v luči novih razmerij še dodatno poglobila.
V primeru povezave po prvih ocenah Mercatorja ne bi bilo potrebno nikakršno odpuščanje zaposlenih, skupina Mercator pa bi ob tem lahko tudi v celoti ohranila svojo dosedanjo politiko odnosov z dobavitelji.
V Mercatorju se zavedajo, da je potencialna velika ovira pri morebitni izvedbi omenjene povezave varstvo konkurence na vseh trgih, kjer skupini delujeta s svojo maloprodajno trgovsko dejavnostjo. Zato bi bilo treba preučiti tako horizontalen kot vertikalen vidik koncentracije.
"Ker vidike varstva konkurence ocenjujemo kot zelo pomemben vidik izvedljivosti predlagane povezave, je seveda nujno, da se pred kakršnimi koli nadaljnjimi konkretnimi potezami učinki na področju varstva konkurence na vseh ključnih trgih zelo podrobno analizirajo," je predsednik uprave Mercatorja Žiga Debeljak zapisal v dopisu, ki ga je naslovil na predsednika uprave Agrokorja Ivico Todorića.
Medtem se ugibanja o morebitnem prevzemu Mercatorja s strani Agrokorja nadaljujejo. V Agrokorju so za STA povedali, da za zdaj z nobenim od lastnikov Mercatorja niso podpisali pisma o nameri za prevzem Mercatorja, zato o tem tudi niso obvestili Agencije za trg vrednostnih papirjev (ATVP).
V ATVP pa so se medtem odločili za nadzorni postopek nad morebitno povezavo zaradi gibanja cene Mercatorjeve delnice. Kot so za STA pojasnili na agenciji, so odprli nadzorni postopek na podlagi zakona o prevzemih, konkretnejših informacij v zvezi s postopki nadzora pa agencija ne sme sporočati, saj gre za zaupne podatke. V Agrokorju so povedali, da od ATVP zaenkrat niso prejeli nobenega dopisa.
Na vprašanje, zakaj so se odločili za nadzor, pa so v ATVP pojasnili, da lahko agencija od prevzemnika zahteva, da se v 24 urah izjasni, ali namerava dati prevzemno ponudbo. Agencija to lahko zahteva na podlagi razmer na trgu kapitala, če iz teh izhaja, da namerava prevzemnik opraviti prevzem in če je cena vrednostnega papirja na organiziranem trgu pomembno narasla in bi se iz tega dalo sklepati, da bo dana prevzemna ponudba.
Interes Agrokorja za prevzem Mercatorja v Sloveniji sicer, kot je znano, ni naletel na pozitivne odzive. Minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Dejan Židan je za STA dejal, da prodaji Mercatorja Agrokorju absolutno nasprotuje. Proizvodnja hrane v Sloveniji je namreč strateško pomembna, predvsem zato, ker v njej sodeluje skoraj 100.000 ljudi, poleg tega morajo države in regije v skladu z novimi stališči EU skrbeti za t.i. prehransko varnost.
Židan se zaveda, da se bo lastništvo Mercatorja verjetno spreminjalo. A s stališča prehranskega prostora je zelo pomembno, da so lastniki družbe takšni, da ji omogočajo samostojen razvoj v regiji, je poudaril. Agrokor je po njegovih besedah gospodarski sistem, ki je v slabšem stanju kot Mercator. Doslej je bil izredno neprijazen do slovenske proizvodnje hrane, poleg tega ne gre za trgovski temveč proizvodni sistem, takšni pa želijo svoje proizvode plasirati na tuje trge, je utemeljil svoje prepričanje, da gre s stališča interesa slovenske proizvodnje hrane za sovražen prevzem.
Židanu se zdi pri tem zelo pomembno preventivno delovanje regulatorjev ter posvečanje pozornosti do obnašanja bank. "Strašno nenavadno je, da v neki državi banka ne spremlja gospodarstva, kot je potrebno, ali se morda celo izvajajo pritiski, da gospodarski subjekti prodajo svoje delnice, ker namerava ta ista banka v drugi državi biti soudeležena pri nakupu teh delnic," je dejal.