Komisar za energijo Günther Oettinger ugotavlja, da so države članice v različnih fazah prenosa nove energetske zakonodaje, a da nobena ne bo spoštovala omenjenega datuma. Komisija jim bo po njegovih besedah dala še nekaj časa in jeseni odločila o uvedbi postopkov proti kršiteljicam.
Pri prenašanju evropskega pravnega reda so države članice po navedbah virov pri EU razdeljene v tri skupine. Prvi skupini sedmih držav, v kateri so Portugalska, Danska, Italija, Francija, Avstrija, Češka in Grčija, naj bi uspelo zakonodajo uvesti v nekaj tednih.
Naslednja skupina devetih držav, v kateri je Slovenija in poleg nje še Nemčija, Luksemburg, Slovaška, Estonija, Švedska, Latvija, Nizozemska in Velika Britanija, je po navedbah virov obljubila, da bo tretji energetski sveženj v svojo zakonodajo prenesla do poletja.
Največje zamudnice, ki naj bi novo zakonodajo v svoj pravni red prenesle do jeseni oziroma do konca leta, pa so Španija, Litva, Belgija, Finska, Irska, Romunija, Bolgarija in Poljska. Madžari, ki v prvi polovici leta predsedujejo EU, pa svojih načrtov komisiji še niso sporočili.
Rok za prenos evropske zakonodaje je četrtek, ko bo svoja vrata uradno odprla nova Agencija za sodelovanje energetskih regulatorjev s sedežem v Ljubljani. Podjetja pa morajo svoje poslovanje v skladu z novo zakonodajo prilagoditi do 3. marca prihodnje leto.
Najpomembnejši del nove zakonodaje je določilo o ločevanju proizvodnje elektrike in plina od prenosa in distribucije (unbundling). Države imajo na voljo tri možnosti za uresničitev tega načela: lastniško ločevanje podjetij, neodvisni upravljavec sistema in neodvisni upravljavec za sistem prenosa.
Slovenija je po navedbah evropskih virov med državami članicami, ki so pri plinu in elektriki napovedale popolno ločevanje. Popolno ločevanje pri plinu načrtuje osem članic unije, popolno ločevanje pri elektriki pa 15 članic, so danes pojasnili viri pri EU.
Evropska komisija je zaradi načela ločevanja proizvodnje elektrike in plina v sporu z Rusijo. V povezavi s tem so danes viri pri EU povedali, da potekajo pogajanja o rešitvi problema, a da imajo v skladu z zakonodajo države članice pač proste roke pri izbiri omenjenih možnosti.
Evropska komisija želi z novo energetsko zakonodajo preprečiti monopole v sektorju elektrike in plina ter olajšati izbiro potrošnikom. Glede tega, ali bo pa nova zakonodaja zmanjšala stroške za elektriko in plin, kot so napovedovali ob sprejemanju zakonodaje, pa so sedaj bolj zadržani.
Ceno elektrike in plina v Evropi narekujejo globalne cene in zaradi nestabilnosti v arabskem svetu se napoveduje trend rasti cen, so pojasnili viri pri EU.
