Kot je pojasnila generalna državna tožilka v današnji izjavi za medije, je okrožna državna tožilka na prošnjo policistov o tem primeru dala le strokovno mnenje. Tožilka je tako ocenila, da v dokumentaciji, ki ji je bila prikazana, zaenkrat ne vidi sumov kaznivega dejanja, je pojasnila.
Ob tem Brezigarjeva poudarja, da bo tožilka sprejela odločitev potem, ko bo policija na tožilstvo podala poročilo ali kazensko ovadbo v zvezi s tem primerom. "Tožilstvo ni nikomur sporočalo nikakršne odločitve v tej zadevi, zato ne vem, zakaj ponovna zloraba državnega tožilstva v tej smeri in zakaj ponovno pritiski na državnega tožilca," pravi Brezigarjeva.
Poudarja, da državno tožilstvo v tem primeru opravlja svojo funkcijo tako, kot jo je dolžno, in da nimajo dvojnih meril, saj odločajo na podlagi dejstev in zakona. "Moji kolegi na prvi stopnji imajo v zvezi s tem vso podporo, ne glede na to, kaj morda nekomu v političnem prostoru paše in kaj bi bilo komu všeč, da bi državni tožilci odločili," je dejala in dodala, da se slednje pod njenim vodstvom tožilstva preprosto ne bo zgodilo.
Poudarila je, da nihče nima pravice zaradi svojih drugačnih preferenc obtoževati državno tožilko in ji žugati, da je neko odločitev sprejela prehitro in da je bila ta napačna.
Pri tem se je odzvala na izjavo nekdanjega vrhovnega državnega tožilca Franca Mazija v današnjem časniku Delo. Mazi je namreč ocenil, da je državno tožilstvo prehitro sporočilo svoji odločitvi glede domnevnega ponarejanja listin in razžalitve predsednika republike.
"Kar z levo roko s primeroma ni mogoče opraviti. Pravno korektno bi bilo, da bi ob predložitvi ovadb s policije tožilstvo o njima odločilo. Če bi ju zavrglo, bi moralo o tem obvestiti policijo in dovolj natančno povedati, zakaj je tako ravnalo," je izjavil za Delo.
Brezigarjeva na to odgovarja, da je upokojeni državni tožilec pokazal neverjetno hitrost pri podajanju negativnih mnenj in ocen tožilskega dela. Zato mu vrača očitek, da dela tožilca na konkretni zadevi ni mogoče ocenjevati z levo roko brez poznavanja dela, ki ga je državna tožilka do sedaj opravila, odločitve pa še sploh ni sprejela.
"Profesionalec, strokovnjak, človek z integriteto takih ocen, ki so javne in na prvo žogo, prav gotovo ne daje," je prepričana.
Primer domnevnega prirejanja dokumentov obravnavajo tudi na inšpektoratu za kulturo, poroča Delo. Pri zlaganju dokumentov namreč sumijo na več kršitev zakona o arhivih: od navajanja virov do pravilne javne objave, reprodukcije in načina prezentacije arhivskega gradiva. Zagrožene globe za takšne prekrške so različne za pravne osebe, odgovorne osebe in zasebnike, gibljejo pa se od 417 do 8346 evrov, piše Delo.
V začetku februarja je SDS na svoji spletni strani objavila dokumente iz Arhiva RS, ki naj bi dokazovali, da je bil Türk sredi leta 1980 med desetimi posebej obveščenimi o napadu v Velikovcu. Časnik Delo pa je kasneje poročal, da je dokument ponarejen. Da je dokument sestavljen iz več različnih, so isti dan potrdili tudi v Arhivu RS.
Pravosodni minister Aleš Zalar je sicer v ponedeljek pojasnil, da je pristojna državna tožilka ocenila, da zlaganje dokumentov SDS ni kaznivo dejanje. O tem je tožilka obvestila tudi policijo, ki se mora sedaj odločiti, ali bo vložila kazensko ovadbo v tem primeru, je dejal Zalar.
