Ostermayer se bo danes sešel tudi s predstavniki političnih strank avstrijske Koroške, političnih organizacij koroških Slovencev ter predstavniki nemškonacionalnih organizacij. Dokončne rešitve vprašanja za zdaj ne pričakujejo.
Župan Železne Kaple Franc-Jožef Smrtnik iz slovenske Enotne liste (EL) je po torkovem srečanju z župani menil, da bo rešitev težavna, ker nekateri župani nasprotujejo dvojezičnim krajevnim napisov "z vsemi štirimi."
Po prvem krogu novih pogovorov za ureditev področja dvojezičnih krajevnih oznak na avstrijskem Koroškem, na katerem se je državni sekretar v uradu avstrijskega kanclerja Ostermayer v začetku februarja sešel z deželnim glavarjem avstrijske Koroške Gerhardom Dörflerjem ter predsedniki političnih organizacij koroških Slovencev, se je v torek zvečer v Celovcu sešel s župani občin, ki bi jih zadevala rešitev.
Kot je za slovenski spored avstrijskega državnega radia ORF po srečanju dejal župan Železne Kaple Smrtnik, sicer edini župan EL, se je čudil, da se deželni glavar Dörfler očitno bolj zavzema za nove dvojezične krajevne table kot nekateri župani. "Rešitev bo težavna, ker se nekateri župani dvojezičnih tabel branijo z vsemi štirimi, najbolj tisti iz Podjune, kjer je največ Slovencev" je zato ocenil Smrtnik v pogovoru za slovenski spored ORF in dodal, da se na pogajanjih "baranta kot na tržnici v Trbižu".
Kot je še dejal Smrtnik, naj bi se župani iz socialdemokratske stranke (SPÖ) z Ostermayerjem pred pogovori sešli na posebnem sestanku, kjer naj bi se med drugim dogovorili za 20-odstotni delež manjšinskega prebivalstva za dvojezično topografijo. Hkrati naj nova ureditev ne bi omogočala rabe slovenščine na uradih. Socialdemokratski župani so tak dogovor v pogovoru za slovenski spored ORF zanikali, potrdili pa so posebno srečanje z državnim sekretarjem.
Ostermayer tudi po pogovorih z župani pričakuje ureditev s 141 do 163 dvojezično označenimi naselji na avstrijskem Koroškem. Pred kratkim predstavljeni osnutek političnih organizacij slovenske manjšine na avstrijskem Koroškem z 273 dvojezično označenimi kraji je po Ostermayerjevih besedah brezpredmeten.
"Seznam zame nikoli ni bil mogoč rezultat, temveč maksimalno navajanje krajev, ki bi dobili dvojezično krajevno tablo, če bi pri vsakem naselju upoštevali 10-odstotno mejo," je za ORF dejal državni sekretar.
