Predlog zakona o promociji, ki se ga je zaradi težavnega iskanja soglasja v sektorju pripravljalo 11 let, je vrsto dopolnil na podlagi pripomb zakonodajnopravne službe doživel že v obravnavi na matičnem odboru, nekaj vsebinskih dopolnil pa je državni zbor sprejel danes. Zato bo DZ tretjo obravnavo opravil na eni od naslednjih sej.
Na predlog koalicije se bo tako v sistem promocije, ki ga prinaša zakon, vključilo tudi rejce divjadi v oborah, na predlog tako koalicije kot poslanske skupine SLS pa se bo med reprezentativne interesne zastopnike v sistemu promocije vključilo tudi gospodarska interesna združenja.
Na predlog SLS je državni zbor sprejel tudi dopolnilo, v skladu s katerim se delež državnega sofinanciranja promocije določi na najmanj 40 odstotkov in ne na največ 50 odstotkov. V SLS poudarjajo, da je namreč pri nekaterih promocijah dovoljena tudi višja stopnja sofinanciranja s strani države, ter da odsotnost spodnje meje sofinanciranja vzbuja bojazen, da bi lahko bilo državno sofinanciranje tudi samo denimo 20-odstotno.
Minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Dejan Židan je ob predstavitvi predloga zakona, s katerim naj bi se letno za promocijo zbralo oziroma namenilo do največ pet milijonov evrov, med drugim izpostavil, da bo ta zakon na podlagi argumentov in zaupanja pomagal graditi lojalnost med slovenskim potrošnikom in slovensko proizvodnjo hrane, ki v tem trenutku ni na zadovoljivi ravni.
Poslanci so se večinoma strinjali, da je zadnji čas za sprejem tega zakona, ki bo pomagal slovenskim proizvajalcem hrane v boju z močnimi tujimi tekmeci. Večja lojalnost domačih potrošnikov naj bi namreč prispevala k večji prodaji domačih proizvodov in s tem k izboljšanju nezavidljivih razmer v kmetijstvu in živilski industriji.
Državni zbor je poleg tega soglasno s 76 glasovi sprejel predlog zakona o tehničnih zahtevah za proizvode in o ugotavljanju skladnosti, s katerim se slovensko zakonodajo prilagaja novemu zakonodajnemu okviru EU.
Glavni namen je v največji možni meri zagotavljati varnost potrošnikom in drugim uporabnikom proizvodov, hkrati pa tudi jasnost in preglednost zahtev, ki jih morajo izpolniti podjetja, da bo izpolnjeno temeljno načelo prostega pretoka blaga - odprava nepotrebnih tehničnih ovir za trgovanje ob zagotavljanju visoke varnosti uporabnikov proizvodov.
Zakon gre tako v smeri zmanjšanja števila neskladnih, še posebej pa nevarnih proizvodov na trgu in v uporabi, zagotovitve poenotene obravnave nevarnih oz. neskladnih proizvodov na notranjem trgu EU ter zanesljivosti in visoke kakovosti storitev organov za ugotavljanje skladnosti in priglašenih organov. Cilj zakona je tudi zmanjševanje administrativnih ovir.