Po navedbah očividcev so se na zahodu Libije, kjer so nasprotniki režima po izbruhu protirežimskih protestov 15. februarja prevzeli nadzor nad večino mest, nadaljevali spopadi s silami, zvestimi Gadafiju. Vladne sile skušajo ponovno prevzeti nadzor nad izgubljenimi območji, med drugim nad mestom Al Zavija.
V Bengaziju so uporniki ustanovili vojaški svet, ki bi bil lahko korak do oblikovanja združenih sil proti osovraženemu voditelju Gadafiju. Svet, v katerem so vojaški častniki, ki so prestopili na stran upornikov, bo stopil v stik z istomislečimi skupinami v drugih osvobojenih mestih.
Gadafi je medtem odpustil vodjo obveščevalne službe Abdulaha Al Senusija, ki naj bi veljal za ključnega človeka pri brutalnem zatrtju protivladnih protestov. Na položaj je imenoval enega svojih telesnih stražarjev Mansura Al Kasija. Neodvisni viri sicer te informacije niso mogli potrditi.
Ameriška veleposlanica pri ZN Susan Rice je po ponedeljkovem srečanju ameriškega predsednika Baracka Obame in generalnega sekretarja ZN Ban Ki Moona v Beli hiši povedala, da ZDA skupaj s partnerji v zvezi Nato resno razmišljajo o uvedbi območja prepovedi poletov nad Libijo.
Ameriška državna sekretarka Hillary Clinton je v ameriškem kongresu ponovno pozvala Gadafija, naj odstopi s položaja. Menila je, da Libija lahko postane demokracija, lahko pa se bo zapletla v dolgo državljansko vojno.
Poveljnik ameriških enot na Bližnjem vzhodu general James Mattis je prav tako v kongresu menil, da bi bila zadeva izvedljiva in bi lahko na ta način preprečili Gadafijevo bombardiranje protestnikov. Najprej bi morali uničiti libijsko protiletalsko obrambo na tleh, za kar bi uporabili letala z letalonosilke Enterprise, ki je zdaj sicer še v Rdečem morju, je še povedal.
Tudi britanski premier David Cameron je zaostril ton do libijskega voditelja. "Ne izključujemo uporabe vojaških sredstev," je v noči na torek izjavil Cameron, potem ko je Gadafi v intervjuju za tuje medije, med drugim tudi za britanski BBC, vnovič zanikal, da bi na ulicah Tripolija potekale demonstracije.
"Ne smemo dopustiti, da režim uporablja vojaško silo proti lastnemu narodu," je dejal britanski premier, ki je svojim sodelavcem poveril pripravo načrtov za vzpostavitev območja prepovedi letenja nad Libijo. Cameron je tudi omenil možnost, da bi nasprotnike Gadafija oskrbeli z orožjem.
Z Libijo se bodo ukvarjali tudi voditelji držav članic EU, ki se bodo 11. marca v Bruslju sestali na izrednem srečanju, posvečenem razmeram v južni soseščini unije, je sporočil predsednik Evropskega sveta Herman Van Rompuy.
Nemški zunanji minister Guido Westerwelle pa je predlagal, da bi ZN imenovali posebnega odposlanca za Libijo, ki bi usklajeval mednarodno pomoč tej državi. O svoji zamisli je v ponedeljek že govoril s kolegi iz ZDA, Francije, Velike Britanije in Italije.
Številne države so medtem začele uresničevati sankcije proti Gadafijevemu režimu, ki jih je minuli teden sprejel Varnostni svet ZN. Guverner avstrijske narodne banke Ewald Novotny je potrdil, da ima režim libijskega voditelja znatno premoženje v Avstriji. "Skupno so pri avstrijskih bankah vloge iz Libije v vrednosti čez milijardo evrov," je dejal Novotny.
Po njegovih besedah natančnega obsega libijskega premoženja v državi še ni mogoče oceniti. Poleg bančnih vlog gre tudi za nepremičnine, med katerimi je tudi luksuzno posestvo Gadafijevega sina Sajfa al Islama na Dunaju.
Gadafijevo premoženje je zamrznila tudi Nemčija. Kot je pojasnil finančni minister Rainer Brüderle, gre za bančni račun enega od Gadafijevih sinov pri neimenovani nemški komercialni banki, na katerem sta dva milijona evrov.
Britanska založniška hiša Pearson pa je zamrznila delnice podjetja, ki so v lasti libijske države. Iz družbe, ki izdaja finančni časnik Financial Times, so sporočili, da je v lasti Libijske investicijske družbe 3,27 odstotka delnic podjetja, vrednih približno 250 milijonov funtov (295 milijonov evrov).
Visoki komisariat ZN za begunce (UNHCR) je v Ženevi opozoril, da se razmere na libijsko-tunizijski meji bližajo "kritični točki", saj se je tja pred nasiljem zateklo že med 70.000 in 75.000 ljudmi. Po navedbah tiskovne predstavnice UNHCR Melisse Fleming je v ponedeljek mejo s Tunizijo prečkalo 14.000 ljudi, kar je največ v enem dnevu od začetka nemirov 20. februarja. Nekaj deset tisoč ljudi zdaj čaka na prevoz v druga mesta. Tudi na drugi strani meje čaka več tisoč ljudi, nekateri med njimi stojijo v vrsti do tri dni.