Zakon o detektivski dejavnosti po besedah državnega sekretarja na notranjem ministrstvu Damjana Laha prinaša sistemsko in sistematično urejenost področja detektivske dejavnosti. Zakon tako določa oblike dela detektivov in pogoje, pod katerimi se detektivska dejavnost lahko opravlja.
Detektivsko licenco bo tako lahko pridobila samo fizična oseba, ki mora izpolnjevati določene pogoje, med katerimi ostaja visoka stopnja izobrazbe. Za tiste, ki bodo želel pridobiti detektivsko licenco, je uvedeno obvezno usposabljanje pred opravljanjem detektivskega izpita.
Da bi detektivi učinkovito izvajali detektivsko dejavnost, pri tem pa ne bi prihajalo do zlorab in posledično kršitve človekovih pravic in temeljnih svoboščin, so z zakonom jasno določene pravice, dolžnosti in pristojnosti detektivov, še navaja Lah.
Predlog podpirajo v SD. Kot je pojasnil Anton Colarič, se je v preteklosti dogajalo, da je bilo zoper detektivsko delo vloženih več tožb, ki so se nanašale na prekoračitev pristojnosti detektivov, delo brez licence, shranjevanje podatkov in nadzor bolniškega staleža. Po njegovi oceni je vlada nov zakon pripravila zaradi takšnih primerov.
Po besedah Vita Rožeja (Zares) gre zakon v smer odprave pomanjkljivost, ki jih vsebuje trenutno veljavni zakon, predvsem pa bolj sistematično ureja dejavnost. Bistveno novost po njegovih besedah predstavlja obvezno strokovno usposabljanje pred opravljanjem detektivskega izpita.
Tudi v LDS so prepričani, da bo novi zakon pozitivno vplival na nadaljnji razvoj detektivske dejavnosti v Sloveniji ob hkratnem zagotavljanju najvišjih standardov varovanja človekovih pravic in svoboščin, zato bodo predlog podprli, je napovedal Milan Gumzar.
Po oceni poslanske skupine DeSUS zakon pomeni nadgradnjo in izboljšanje obstoječe ureditve. Kot pravi Anton Urh, se z zakonom bolj sistemsko ureja detektivska dejavnost in le dobra pravna podlaga lahko da pozitivne rezultate v detektivskih storitvah.
Predloga pa ne podpirajo v SDS, saj po besedah Eve Irgl odpira precej vprašanj z vidika pravne varnosti in varovanja javnega interesa ter prinaša nesorazmerne ukrepe. Poslance SDS tudi moti, da med pogoji za pridobitev licence detektiva ni pogoja aktivnega obvladovanja slovenskega jezika.
Gvido Kres (SLS) pa opozarja na določbo, po kateri se detektivska dejavnost opravlja kot svoboden samostojen poklic, ki ga lahko opravljajo fizične in pravne osebe v vseh oblikah gospodarskih družb. "Si bodo torej lahko večja podjetja zagotovila nekakšne notranje detektivske službe za lastne potrebe," se je vprašal.
Silven Majhenič (SNS) pa opozarja, da je bil zakon slabo pripravljen, saj so bila na matičnem odboru vložena dopolnila k vsem členom. Tudi njega moti, da med pogoji za detektivsko licenco ni znanja slovenskega jezika.
