Člani odbora so največ časa porabili za določilo, da agencija med drugim ne bi bila pristojna za upravljanje z naložbami države v mednarodnih finančnih ustanovah, kot je npr. Mednarodni denarni sklad, v gospodarskih družbah s sedežem v tujini (npr. v posebno družbo za stabilnost evra v Luxembourgu), za naložbe v družbah tveganega kapitala, v rudnikih v zapiranju in v gospodarskih družbah, ki opravljajo javno službo dejavnosti sistemskega operaterja na področju prenosa in distribucije elektrike in plina.
Kot je pojasnila državna sekretarka na ministrstvu za finance Mateja Vraničar, gre za naložbe, kjer funkcija vstopa države ni pričakovan donos, temveč gre za druge vzgibe oz. te naložbe urejajo drugi zakoni.
Ministrica za gospodarstvo Darja Radić pa je v zvezi z izjemo za naložbe v sistemske operaterje na področju prenosa in distribucije plina in elektrike (Eles, Geoplin plinovodi in Sodo) pojasnila, da tretji zakonodajni sveženj za liberalizacijo energetskega trga v EU predvideva lastniško ločitev proizvodnje in prodaje plina oz. električne energije od prenosa.
Vendar pa direktiva EU po besedah Damjana Zagožna z direktorata za energijo na ministrstvu dovoljuje izjemo za primere, kjer sta proizvajalec in upravljalec omrežja oba v lasti države, in sicer s tem, da predpisuje, da z njima ne sme upravljati isti javni organ. Zatrdil je, da ima Slovenija tako do 3. marca 2012 (sveženj sicer začne veljati v četrtek) možnost ali prodati Eles in Geoplin plinovode ali določiti dva različna upravljalca.
Kot je dejala Radićeva, je bil cilj predloga izločitve teh naložb iz upravljanja agencije, da se Slovenija izogne vsem morebitnim zapletom v prihodnje in opominom Evropske komisije. Poudarila je, da ne gre za politično bitko za nadzor nad področjem energetike, saj ji je popolnoma vseeno, kateri javni organ bo s temi naložbami upravljal.
Člani odbora so opozarjali, da jim posledice nove energetske zakonodaje niso jasne, Luka Juri (SD) pa je direktivo tolmačil tako, da v primerih državnega lastništva določa zgolj ločitev opravljanja dejavnosti, ne pa tudi upravljanja s podjetji. Kot je prepričan, lastništvo v vsakem primeru ostaja državno.
Člani odbora so odločili, da se del o izjemah od upravljanja agencije črta iz predloga novele zakona. Kot je po seji poudaril predsednik odbora Bogdan Čepič (SD), te naložbe tako do sprejema strategije o upravljanju z naložbami države ostajajo v upravljanju agencije, ob sprejemu strategije pa bo najverjetneje treba sprejemati dodatne spremembe zakona.
Vraničarjeva je medtem napovedala, da se bosta ministrstvi za finance in gospodarstvo na skupnem sestanku dogovorili, kako razrešiti nastalo situacijo.
Ostale novosti, ki jih prinaša predlog novele, ostajajo. Predlog novele predvideva pripravo sektorskih politik pristojnih ministrstev, ki bodo temelj za pripravo strategije za upravljanje kapitalskih naložb države, do 30. aprila.
Agencija bo predlog strategije poslala vladi, ta pa mora predlog strategije DZ predložiti do 30. junija. Vlada lahko v vmesnem času DZ predloži v sprejem spremembe in dopolnitve odloka o programu prodaje državnega finančnega premoženja.
V praksi upravljanja kapitalskih naložb se je tudi pokazalo, da Slovenija ni vedno dovolj obveščena o možnostih, da bi skupaj z osebami, s katerimi deluje usklajeno po zakonu, ki ureja prevzeme, lahko prestopila prevzemni prag, zato je v predlogu določena obveznost povezanih oseb, da o spremembah posameznih naložb obveščajo državo. Enaka dolžnost je določena tudi za agencijo v odnosu do oseb, s katerimi država deluje usklajeno.
Obenem predlog izrecno določa, da mora za pridobitev neke naložbe v primeru, ko v finančnem načrtu agencije niso zagotovljena ustrezna sredstva, odločiti vlada, po pridobitvi pa jo vlada prenese na agencijo.
Iz vrst opozicije je bilo sicer znova slišati, da izvajanje zakona v praksi ni dobro in da se uresničujejo njihova opozorila, da novi način upravljanja z državnimi naložbami ne bo deloval in da bi morala nad naložbami pač bdeti vlada.
Tudi Matevž Frangež (SD) in Vili Trofenik (Zares) nista zadovoljna z dosedanjem delom agencije, Radićeva pa je zatrdila, da ima tudi sama sicer precej kritik, a da to ne pomeni, da je treba pokopati vse cilje agencije. Priznala je, da se je podcenilo zahtevnost izvedbe tega projekta in sprejema vseh podlag za delovanje agencije.
