Izdajo soglasja Delu za prodajo Večera družbi 3Lan je danes za STA potrdil v.d. direktorja urada Damjan Matičič, ki je pojasnil, da je urad v postopku izdaje soglasja na podlagi dokumentacije, ki jo je pridobil od podjetij, udeleženih v transakciji, odločil glede prodaje Večera.
Predsednik uprave Dela Jurij Giacomelli je za STA potrdil prejem soglasja varuha konkurence za prodajo Večera. "Za nas je to zelo pomembna odločitev, na katero smo čakali zelo dolgo. Odločitev predstavlja pomembno izpolnitev enega od odložnih pogojev, ki so sestavni del pogodbe z družbo 3Lan za nakup večinskega deleža v Večeru," je dejal.
Odločitev urada za varstvo konkurence je po Giacomellijevih besedah pomembno sporočilo, da je Delo postopek prodaje izpeljalo v celoti skladno z odločbo urada, ki je Delu tudi naložil odprodajo Večera. "Z naše strani smo naredili vse potrebno, da ta prodaja uspe," je dejal in dodal, da do prodaje prihaja v nelahkem času.
Kot je dejal Giacomelli, prodaja Večera pomeni hudo obremenitev za družbo, ki se nadeja, da se bo z dokončanjem postopka lahko razbremenila zelo pomembnega kratkoročnega tveganja in posledično tudi zmanjšala zadolženost.
Delo je trenutno zadolženo za okoli 16,5 milijona oziroma 17 milijonov evrov, pri čemer Giacomelli poudarja, da je družba v zadnjem letu uspela zadolženost zmanjšati za več kot milijon evrov. Delo posamično največ dolguje Novi Ljubljanski banki (NLB), in sicer 10 milijonov evrov.
Delo namerava po prodaji Večera omenjeni dolg NLB v celoti vrniti, saj je posojilo pri tej banki zavarovano z delnicami Večera. Kupnina za 79,24 odstotka Večera znaša 9,3 milijona evrov.
Giacomelli je spomnil, da je zdaj treba počakati še na odločitev ministrstva za kulturo, ki mora skladno z zakonom o medijih za nakup tako velikega deleža izdati soglasje kupcu. Prvi mož Dela si želi odločitev ministrstva čimprej, saj, kot je zatrdil, je podaljševanje negotovosti za obe družbi, tako za Delo kot Večer, slabo. "Za Delo to na ravni stroškov investiranja pomeni pol milijona evrov letno," je pojasnil.
Kot pravi Giacomelli, je pomembno, da do prodaje Večera pride, da bosta tako Delo kot Večer lahko neovirano nadaljevali svoje poslovanje in da bo vzpostavljena večja konkurenca na trgu.
Ker je naloga varuha konkurenca skrbno pregledati okoliščine prodaje, Giacomelli ocenjuje, da bo ministrstvo za kulturo imelo zdaj lažje delo. Prvi mož Dela kupcu Večera želi, da bi soglasje za nakup večera pridobil čimprej, ob tem pa dodaja, da "bo s tem prišel čas, ko bo kupec lahko pojasnil celoten strateški načrt in svoje namene za Večer", ki mu Giacomelli tudi v prihodnje želi vse dobro.
Kot je še dejal Giacomelli, razume pomislekov novinarjev in drugih zaposlenih na Večeru, ki imajo do prodaje družbi 3Lan številne pomisleke. "O tem sem se z njimi tudi sam večkrat pogovarjal. Njihova vprašanja morajo biti odgovorjena in prepričan sem, da bo prišel čas, ko bo kupec lahko dejansko vstopil v svojo vlogo in pričakujem, da bo nastopil kot odgovoren lastnik in pojasnil svoje dolgoročne namene," je še dejal Giacomelli.
Urad za varstvo konkurence je odločbo, s katero je Delu naložil odprodajo Večera, ker koncentracija med družbama ni skladna s pravili, izdal konec septembra 2009. Delo je marca 2010 objavilo poziv za zbiranje ponudb za Večer, konec lanskega junija pa kupoprodajno pogodbo za 79,24-odstotni delež sklenilo z družbo 3Lan. Pogodba je bila sklenjena z odložnim pogojem pridobitve ustreznih soglasij varuha konkurence in ministrstva za kulturo.
