V zadnjem lanskem trimesečju je bila gospodarska rast v četrtletni primerjavi 0,6-odstotna, v medletni primerjavi pa 2,1-odstotna, kažejo v ponedeljek objavljeni podatki državnega statističnega urada. Vrednost slovenskega BDP v lanskem letu je v tekočih cenah dosegla skoraj 36,1 milijarde evrov, kar je zneslo 17.602 evra na prebivalca.
Ključni dejavnik, ki je omogočil prehod iz obdobij, ko se je BDP realno zmanjševal, je bilo izvozno povpraševanje, je v ponedeljek v Ljubljani pojasnila vodja sektorja za nacionalne račune na statističnem uradu Karmen Hren.
Izvoz se je lani v primerjavi z letom 2009 povečal za 7,8 odstotka (v 2009 je bil padec 18-odstoten), predvsem na račun 10,2-odstotne krepitve izvoza blaga. Uvoz se je medtem okrepil za 6,6 odstotka, zunanjetrgovinski saldo Slovenije pa je k rasti BDP prispeval 0,8 odstotne točke.
Na pozitivno rast BDP je najbolj vplivala okoli osemodstotna rast v predelovalnih dejavnostih. Rast so med drugim zabeležili še ribištvo, rudarstvo ter promet, skladiščenje in zveze. Največje krčenje je zabeležilo gradbeništvo (-14,4 odstotka), ki se je z lanskim padcem in padcem v letu 2009 vrnilo na raven iz leta 2005.
Premier Borut Pahor je v DZ ocenil, da se Slovenija ne potaplja in da ima moč, da izplava iz krize. Kriza je Slovenijo po besedah Pahorja zajela s časovnim zamikom, zato tudi izhod iz krize prihaja z zaostankom. "Slovenija zaenkrat ohranja vso politično, socialno in gospodarsko kondicijo, da lahko izplava iz te krize," je dejal premier in dodal, da bo pri tem potrebnega malo več optimizma in sloge.
Vlada pripravlja tudi paket ukrepov za izboljšanje konkurenčnosti gospodarstva, je povedal Pahor, na ta izziv pa je ob robu seje DZ spomnil tudi Križanič. Ob tem je ocenil, da je gospodarska rast Slovenije zdrava in da temelji na izvoznem povpraševanju in približno izravnanih zunanjetrgovinskih bilancah ter na stabilnem notranjem okviru oz. na zelo nizki stopnji inflacije.
Na Uradu vlade za makroekonomske analize in razvoj (Umar) pa so spomnili, da je bila gospodarska rast Slovenije v lanskem letu počasnejša od povprečja v območju evra, ki je bilo pri 1,7 odstotka. Poudarili so, da je bilo za okrevanje v lanskem letu ključno povečanje izvoza, vendar pa ta kljub krepitvi ni rasel tako hitro, kot je raslo povpraševanje na tujih trgih.
Direktor Umarja Boštjan Vasle je ob tem opozoril, da so razmere v domačem okolju še vedno negotove, zlasti na finančnih trgih in v segmentu investicijske dejavnosti. Investicije v osnovna sredstva so se namreč glede na leto 2009 zmanjšale za 6,7 odstotka.
Na težavne notranje razmere je opozoril tudi ekonomist Bogomir Kovač. Gospodarska rast Slovenije v letu 2010 je bila po njegovi oceni sicer skladna s pričakovanji. "Dejstvo je, da Slovenija danes predvsem zaradi notranjih razmer in relativno poznega in ne preveč učinkovitega vključevanja v mednarodne tokove očitno ne more ustvariti gospodarske rasti, višje od dveh odstotkov," je dejal za STA.
"Kar se je zgodilo v lanskem letu, je rezultat tega, da smo imeli precejšen del težav predvsem na notranjem trgu, nismo pa bili dovolj učinkoviti na zunanjih tržiščih, od katerih je Slovenija seveda usodno odvisna," opozarja Kovač.
Trend zadnjega lanskega četrtletja, ko je bila gospodarska rast v medletni primerjavi 2,1-odstotna in tako nekoliko višja od povprečja, je po oceni Kovača najvišji možni cilj, ki si ga lahko Slovenija obeta v letošnjem letu, uspeh pa bo odvisen tudi od rasti evropskega gospodarstva.
Državni statistični urad je v ponedeljek objavil tudi podatke o februarski inflaciji. Cene življenjskih potrebščin v Sloveniji se februarja v primerjavi z januarjem niso spremenile, na letni ravni je inflacija znašala 1,4 odstotka, povprečna letna inflacija pa je bila 1,9-odstotna.
K februarski ničelni stopnji inflacije je najbolj prispevalo znižanje cen v skupini rekreacija in kultura, in sicer zaradi nižjega rtv-prispevka (prispevek bo marca spet enak kot januarja) in znižanja cen opreme za šport. Cene v skupini rekreacija in kultura so se znižale za 4,8 odstotka, medtem ko je bilo znižanje cen v skupini zdravje 0,1-odstotno. Po drugi strani pa so k rasti cen prispevale višje cene hrane, naftnih derivatov in počitnic v paketu.
Na Umarju so ob tem pojasnili, da so gibanje cen življenjskih potrebščin februarja zaznamovali običajni sezonski dejavniki, zvišanje cen nafte na svetovnih trgih pa je vlada ublažila z znižanjem trošarin, zato se cene črnega zlata niso pomembneje odrazile na domači inflaciji. "Nadaljuje pa se rast cen hrane, ki so letos višje že za 3,5 odstotka, kar je v tem obdobju največ v preteklih osmih letih," so opozorili.
Na vpliv rasti cen nafte in hrane na inflacijo je opozoril tudi Kovač. Pojasnil je, da se cene življenjskih potrebščin februarja niso spremenile zaradi tradicionalno stabilnih razmer v tem času. Gre za obdobje razprodaj in zelo umirjenega povpraševanja po običajno relativno velikih nakupih v decembru, zato je rast cen januarja, februarja in tudi marca običajno ničelna ali pa cene celo upadejo.
"Nevarnejše so razmere sicer v letošnjem letu, kajti dva zelo pomembna spodbujevalca inflacije na prehrambenem področju ter na področju nafte in naftnih cen - tudi iz preteklosti ju poznamo v Sloveniji - se izjemno hitro povečujeta in to bo velik inflacijski pritisk," je opozoril Kovač. "Tudi tukaj bomo lahko zelo zadovoljni, če bomo inflacijo uspeli brzdati tam nekje na dveh odstotkih, kar je bilo tudi lanskoletno povprečje," je še dodal.
