c S

O načinu prodaje Mure in partnerji znova okrožno sodišče

01.03.2011 07:20 Murska Sobota, 28. februarja (STA) - Višje sodišče je ugodilo pritožbi države na sklep o načinu prodaje družbe Mura in partnerji, nekaterih nepremičnin in blagovne znamke Mura v paketu po izklicni ceni 9,65 milijona evrov in zadevo vrnilo okrožnemu sodišču. Država zahteva izklicno ceno 12,5 milijona evrov, stečajni upravitelj pa bo podal nov predlog s staro izklicno ceno.

Okrožno sodišče v Murski Soboti je sledilo predlogu stečajnega upravitelja Branka Đorđevića in 17. januarja sklenilo, da se premoženje - 100-odstotni delež družbe Mura in partnerji, 99,75-odstotni delež zagrebške družbe Mura trgovina i usluge, blagovna znamka Mura ter proizvodna oprema in nepremičnine na sedežu družbe Mura v Murski Soboti - proda v paketu na javni dražbi po izklicni ceni 9,65 milijona evrov.

Država se je na sklep pritožila, saj da kot ločitvena upnica, ki ima vpisano hipoteko z drugim vrstnim redom na nepremičninah, ki so del paketa, po predlagani izklicni ceni ne bo prišla do poplačila svoje terjatve. Na istih nepremičninah ima hipoteko s prvim vrstnim redom Nova Ljubljanska banka (NLB), višina terjatev obeh hipotekarnih upnic pa znaša skupno 12,5 milijona evrov. Država predlaga, da sodišče izklicno ceno postavi pri 12,5 milijona evrov.

Đorđević meni, da višje sodišče pri odločitvi ni upoštevalo določila insolvenčnega zakona, ki pravi, da pri prvem sklepu o prodaji izklicna ali izhodiščna cena ne sme biti nižja od polovice vrednosti, ocenjene na podlagi likvidacijske vrednosti.

"Višina terjatve me ne zavezuje, da izklicno ceno postavim pri 12,5 milijona evrov. Kot predvideva zakon, sem ceno za celoten paket postavil pri 50 odstotkih likvidacijske vrednosti," je danes za STA povedal Đorđević.

Dodal je, da bo vložil nov predlog za izdajo sklepa o načinu prodaje, izklicni ceni in varščini, in sicer po enaki izklicni ceni, 9,65 milijona evrov.

Višje sodišče v obrazložitvi odločitve med drugim navaja, da sklep okrožnega sodišča nasprotuje določbam o oblikovanju posebne in splošne stečajne mase, zaradi česar da okrožno sodišče ni popolno ugotovilo dejanskega stanja. Višje sodišče med drugim navaja določbe zakona, da je treba z vsakim posameznim premoženjem, ki je premet ločitvene pravice, oblikovati posebno stečajno maso ter to premoženje voditi in upravljati ločeno od premoženja, ki spada v splošno stečajno maso in v druge posebne stečajne mase.

"Posebna stečajna masa se oblikuje šele po prodaji premoženja," pravi Đorđević in dodaja, da bi se lahko na dražbo prijavilo več upnikov in bi morebiti lahko za omenjeni paket iztržil 15 ali 20 milijonov evrov.

Đorđević želi, da bi do prodaje družbe Mura in partnerji, v kateri dela 1300 delavcev, prišlo čim prej. "Če mi kupci odstopijo, lahko vse skupaj vržemo stran," je dejal in dodal, da je v pogovorih z več potencialnimi kupci, med njimi enim iz Maribora, enim iz Ljubljane in enim iz tujine. Med resnimi kandidati se omenja Aha Skupina iz Ljubljane.