"Projektne obveznice" bi izdajalo podjetje, zadolženo za določen projekt. Da bi izboljšali njihovo boniteto in privlačnost projekta za zasebne vlagatelje, kot so pokojninski skladi ali zavarovalnice, pa bi EU in Evropska investicijska banka (EIB) zagotovili poroštva, da bo investicija povrnjena.
Evropski komisar za denarne in gospodarske zadeve Olli Rehn je ob predstavitvi pobude poudaril, da je za naložbe v nova energetska, prometna in telekomunikacijska omrežja do leta 2020 potrebnih od 1500 do 2000 milijard evrov.
Zasebni vlagatelji so zaradi finančne krize zadržani do naložb v dolgoročne projekte, ki ne prinašajo takojšnjega dobička in pri katerih lahko traja desetletja, preden se povrne začetna investicija. Vlade pa so osredotočene na krpanje lukenj v javnih financah, ne na dolgoročne investicije.
V času proračunskega varčevanja je zato potreben "pameten pristop", ki bo pritegnil zasebne naložbe v projekte, zanimive za širšo javnost, je poudaril komisar Rehn. Ob tem je izpostavil, da EU sama ne bo izdajala obveznic in da se te pobude ne sme zamenjevati s pobudo "evroobveznic".
Predsednik EIB Philippe Maystadt pa je pojasnil, da bo določena zgornja meja sredstev, ki jih bo morala povrniti EU v primeru propada projekta, tako da bo že od začetka jasno, kakšna bo maksimalna obremenitev evropskega proračuna.
Evropska komisija je danes začela javno posvetovanje o tej pobudi, ki bo potekalo do 2. maja. 11. aprila bo komisija skupaj z Evropsko investicijsko banko pripravila tudi konferenco o pobudi. Na podlagi zbranih mnenj bo komisija nato pripravila predlog za izvajanje te pobude.
Zamisel o "projektnih obveznicah" sicer ni nova. Podobno idejo je že leta 1993 predstavil tedanji predsednik Evropske komisije Jacques Delors. Evropska komisija načrtuje, da bo končni predlog predstavila junija in da bo pobuda zagnana v letu 2014.
