Koalicijski poslanci, ki so sodelovali v preiskovalni komisiji, se niso strinjali s predlogom končnega poročila, ki ga je pripravil Hrovat, in so pripravili svojo različico poročila, ki so ga nato s štirimi glasovi za in tremi proti tudi potrdili. Komisija je tako zaključila z delom, končno poročilo pa bo zdaj obravnaval DZ na plenarni seji.
V poročilu navajajo, da komisija ni ugotovila politične odgovornosti nosilcev javnih funkcij za prirejanje ali politično motivirano štetje izbrisanih. Iz delno opravljenih zaslišanj prič in pridobljene dokumentacije izhaja, da pri pridobivanju podatkov političnim funkcionarjem in uslužbencem ministrstva za notranje zadeve ni moč očitati opravljanja nevestnega dela in naklepnega prikazovanja višjega števila izbrisanih, še piše v poročilu.
Kot so v sporočilu za javnost na zaprti seji zapisali podpredsednik komisije Anton Anderlič (LDS) ter člani Darja Lavtižar Bebler (SD), Franco Juri (Zares) in Anton Urh (DeSUS), je tako zaključeno sramotno poglavje slovenske zgodovine. "Po 20 letih interpelacij, parlamentarnih preiskovalnih komisij, odločb ustavnega sodišča in referendumu o izbrisanih je končno nastopil čas, ko jih lahko izbrišemo z naslovnic časopisov ter to nesrečno in sramotno poglavje naše zgodovine prepustimo zgodovini, upravnim organom pa omogočimo, da odpravijo vsaj tisto škodo in krivice, ki jih je danes še moč popraviti," so zapisali.
Hrovat pa je po zadnji seji komisije napovedal, da bodo poslanci SDS, SLS in SNS k poročilu priložili ločeno mnenje z ugotovitvami, ki jih je Hrovat zapisal v svojem predlogu končnega poročila. V njem ministrstvu za notranje zadeve (MNZ) očita malomarnost pri obravnavi človekovih pravic. Kot poudarja, je prišlo v letu 2009 do neutemeljenega povečanja števila tako imenovanih izbrisanih zaradi nestrokovnega dela MNZ. Niso namreč upoštevali dejstva, da informacijski sistem MNZ ni bil usklajen s podatki iz upravnih enot, pojasnjuje Hrovat.
Po njegovih trditvah je pravo število izbrisanih 18.305 in ne 25.671. Ministrica za notranje zadeve Katarina Kresal je tako odgovor na interpelacijo v zvezi s tem utemeljila "na netočnih številkah", pravi poslanec, ki meni, da bi morali tožilstvu naznaniti sum kaznivega dejanja opravljanja nevestnega dela.
Ob tem je Hrovat poudaril tudi ugotovitev komisije, da ta trenutek nihče ne ve, kolikšno je število izbrisanih. Po njegovem mnenju je izbrisanih toliko, kot je izdanih dopolnilnih odločb. Teh pa je, kot pravi, med 6500 in 7000. Če je bila komu storjena krivica, je to treba preko individualne obravnave dokazati in krivico nato popraviti, je ponovil Hrovat.
Po mnenju Kresalove je ugotovitev preiskovalne komisije DZ, da pri štetju izbrisanih ni bilo nobenega zavajanja in nobenega nevestnega dela, potrditev, da so delali dobro in pravilno. Kot pravi, je ministrstvo pri reševanju problematike izbrisanih sledilo odločbam ustavnega sodišča iz leta 1999 in 2003. "Da smo ravnali pravilno, je junija lani še enkrat pritrdilo ustavno sodišče, s tem ko ni dovolilo referenduma o zakonu o izbrisanih," še pojasnjuje Kresalova.
Ob tem dodaja, da je jasno, da SDS ne bo tako zlepa odnehala, saj so na tem dolga leta gradili svojo politiko.
Preiskovalno komisijo za ugotovitev politične odgovornosti nosilcev javnih funkcij, ki so bili odgovorni za pripravo in izvedbo štetja t. i. izbrisanih v letih 2003 in 2009 je državni zbor na zahtevo poslancev SDS, SLS in SNS ustanovil 15. maja 2009.
Pred tem so zaradi izdajanja odločb izbrisanim poslanci SDS vložili tudi predlog za interpelacijo proti Kresalovi. MNZ je namreč januarja 2009 objavil podatek, da je bilo izbrisanih oseb 25.671 in ne 18.305, kot je veljalo dotlej. Februarja tega leta pa so na podlagi odločbe ustavnega sodišča začeli izdajati odločbe izbrisanim.
Nekateri poslanci pa so poudarjali, da se je število izbrisanih neutemeljeno povečalo, ker niso upoštevali dejstva, da informacijski sistem MNZ ni bil usklajen s podatki iz upravnih enot, kar je tudi danes poudaril Hrovat. Ob tem je dodal tudi, da ta trenutek nihče ne ve, kolikšno je dejansko število izbrisanih.