Državni zbor je novelo sprejel 9. februarja, predlagala pa jo je vlada. Kot je ob sprejemanju zakona v DZ navedla ministrica za javno upravo Irma Pavlinič Krebs, je novela potrebna zato, ker je ustavno sodišče leta 2008 presodilo, da je določba, po kateri ima vlada diskrecijsko pravico, da odloči, ali bo državnemu svetu namenila sredstva za referendumsko kampanjo, neustrezna.
Po novem bo tako vlada morala državnemu svetu nameniti finančna sredstva, ko je pobudnik ali predlagatelj referenduma.
Poleg tega novela med organizatorje referendumske kampanje zaradi nejasne določbe izrecno uvršča tudi vlado oziroma njeno pristojno službo, ki se ji lahko, kadar je organizator referendumske kampanje, za kampanjo nameni tudi sredstva.
Ministrica je kot razlog za takšno spremembo navedla mnenje računskega sodišča iz leta 2007. Tedaj je namreč takratna vlada pred referendumom o lastninskem preoblikovanju zavarovalnic izdala zloženko, s katero je nagovarjala volivce, ni pa se prijavila kot organizator kampanje, saj to zaradi nejasnih določb zakona ni bilo mogoče. Računsko sodišče pa je opozorilo, da je bilo takšno ravnanje v nasprotju z zakonom o javnih financah.
Spremenjeni zakon bo lahko vlada uporabila že 10. aprila, ko bo referendum o zakonu o malem delu. Poleg tega lahko kmalu pride še vsaj do treh referendumov - o zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, o noveli zakona in arhivih ter posvetovalnega referenduma o gradnji šestega bloka Termoelektrarne Šoštanj.
