Predlog novele vsebuje poleg tega še določila, s katerimi se odpravljajo pomanjkljivosti, ki so se pokazale pri izvajanju postopka na podlagi priložene menice, iz izvršbe izvzemajo sredstva jamstvenega in preživninskega sklada, določajo izrecne zakonske podlage za vpis prepovedi razpolaganja v register neposestnih zastavnih pravic in zarubljenih premičnin ter uvajajo skrbniške račune izvršiteljev, na katerih morajo ti hraniti izključno denarna sredstva, pridobljena v posameznih postopkih izvršbe in zavarovanja do njihove izročitve strankam.
Kot med razlogi za vnovično noveliranje zakona o izvršbi navaja ministrstvo za pravosodje, je bil s predhodno novelo zakona zaradi pospešitve postopka odločanja o ugovorih na podlagi verodostojne listine (gre npr. za fakturo, menico, javno listino, overjen izpisek iz poslovnih knjig ali overjeno zasebno listino) določen rok za izvedbo procesnega dejanja sodišča v postopku, ki izvira iz ugovora.
Sodišče mora v takih postopkih opraviti poravnalni narok oziroma prvi narok za glavno obravnavo najpozneje v treh mesecih od prejema odgovora na ugovor.
Čeprav od sprejema te novele še ni minilo veliko časa (DZ jo je sprejel junija lani), po navedbah predlagatelja iz prakse že prihajajo opozorila, da določitev roka za opravo procesnih dejanj pravdnega sodišča ne rešuje v zadostni meri problema t.i. pavšalnih ugovorov, zato je nujno treba sprejeti ostrejše ukrepe za omejitev možnosti zlorabe instituta ugovora proti sklepu o izvršbi na podlagi verodostojne listine.
Ministrstvo za pravosodje meni, da je pot do rešitve tega problema skozi spremembe ureditve na področju predhodnih odredb. To so z zakonom našteti ukrepi časovno omejenega zavarovanja, katerega namen je zagotoviti možnost izpeljave bodoče izvršbe v času, ko že obstaja listina o obstoju denarne terjatve, vendar ta še ni izvršljiva. S predhodno odredbo je mogoče zavarovati le denarne terjatve.
Sodišče lahko kot predhodne odredbe odredi npr. rubež premičnin, rubež denarne terjatve, rubež drugih premoženjskih oziroma materialnih pravic, prepoved organizaciji za plačilni promet, da dolžniku ali komu drugemu po njegovem nalogu z njegovega računa izplača denarni znesek, za katerega je odredilo predhodno odredbo ali vpis zastavne pravice v sodnem registru na deležu družbenika v družbi oziroma na vrednostnem papirju v centralnem registru vrednostnih papirjev.
S predhodno odredbo se predčasno začne izvršba s prvim izvršilnim dejanjem.
Sodišče predhodno odredbo po sedanji ureditvi izda, če upnik predloži odločbo sodišča ali drugega upravnega organa, ki še ni izvršljiva in iz katere izhaja denarna terjatev upnika zoper dolžnika oziroma predloži poravnavo ali neposredno izvršljiv notarski zapis, iz katerih izhaja denarna terjatev, ki še ni zapadla, obenem pa izkaže, da obstaja nevarnost, da bo sicer uveljavitev denarne terjatve onemogočena ali precej otežena.
Po predlagani spremembi bo lahko upnik po dolžnikovem pavšalnem ugovoru proti sklepu o izvršbi na podlagi verodostojne listine pridobil predhodno odredbo, ne da bi mu bilo treba dokazovati nevarnost, da bo sicer uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena. Upnik bo moral izkazati le, da je dolžnik vložil pavšalen ugovor in predložiti npr. pogodbo z dolžnikom.
Poleg tega bo po novem tako o ugovoru kot o predhodni odredbi odločalo pravdno sodišče, medtem ko je sedaj o prvem odločalo pravdno, o drugi pa izvršilno sodišče.
Predlagatelj ocenjuje, da bo po uveljavitvi predlaganih sprememb upadlo število pavšalnih ugovorov proti sklepu o izvršbi na podlagi verodostojne listine, saj bodo dolžniki ugotovili, da s takimi ugovori zaradi navedenih sprememb ureditve ne morejo zavlačevati izvršbe.
