Ljubljana, 18. februarja (STA) - Odbor DZ za delo, družino, socialne zadeve in invalide je po četrtkovi izredni seji DZ nadaljeval popoldan prekinjeno obravnavo predloga zakona o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno. Poslanci so se ustavili zlasti pri vprašanju nadzornih organov, ki bodo bdeli nad izvajanjem zakona. Menili so, naj z njimi sodeluje tudi OZS.
Kot je za STA pojasnila sekretarka Tina Kšela Premik, so poslanci k 18. členu predloga zakona, ki navaja pristojne nadzornike na področju preprečevanja dela na črno, med drugim po novem tudi Carinsko upravo RS, glasovali za sprejetje dopolnila poslanske skupine SD, po katerem bo k omenjenemu členu dodan še tretji odstavek.
V skladu z dopolnilom bo ministrstvo za delo Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije (OZS) za naloge sodelovanja z nadzornimi organi v postopkih nadzora in obveščanja o potencialnih kršitvah podelilo javno pooblastilo. Poslanci SD so to dopolnilo predlagali zato, da bi tudi OZS prevzela del pristojnosti na področju odkrivanja dela in zaposlovanja na črno.
V zbornici so po besedah Kšela Premikove temu dopolnili nasprotovali, saj so podvomili v to, kako naj bi to počeli. Prav zato sekretarka odbora DZ za delo meni, da bo glede tega širša razprava potekala tudi v okviru druge obravnave predloga zakona na seji DZ.
Kšela Premikova je izpostavila še, da so poslanci sprejeli tudi dopolnilo poslanskih skupin Zares in LDS k 15. členu, ki opredeljuje nekatere dejavnosti, izvzete iz dela na črno, in sicer humanitarno, karitativno ter prostovoljsko delo. Z dopolnilom bo predlog zakona dopolnjen s tretjim odstavkom, da se za prostovoljsko delo šteje tudi korporativno prostovoljstvo, "v kolikor poteka na podlagi sodelovanja med pravno osebo ali samozaposleno osebo in organizacijami, opredeljenimi v 9. členu zakona o prostovoljstvu".
Predlagatelji dopolnila so v obrazložitvi zapisali, da je korporativno prostovoljstvo v tujini razširjena praksa sodelovanja med navadnim in tržnim sektorjem, ki lahko skozi prostovoljske programe zaposlenih izraža svojo družbeno odgovornost. "Podjetja svojim zaposlenim omogočijo, da v okviru zaposlitve opravljajo družbeno koristna dela za nevladne organizacije in javne zavode, kot so domovi starejših, bolnice ..." so dodali.
Poslanci so sprejeli tudi vsa dopolnila poslanskih skupin SD, DeSUS in LDS, je še dejala Kšela Premikova.
V prvem delu obravnave predloga zakona oz. pred prekinitvijo seje je parlamentarni odbor za delo največ pozornosti namenil časovnemu bančništvu in sosedski pomoči, pri čemer dopolnila, ki bi uvedel časovno bančništvo, ni izglasoval, v zvezi s sosedsko pomočjo pa je sprejel dopolnilo, ki nekoliko spreminja dikcijo predlaganega zakona.
Predlog zakona v 12. členu navaja, da sosedska pomoč ni delo na črno, razen kadar je delo vezano na dejavnosti pravne osebe ali samozaposlene osebe ter v primeru opravljanja dela na nepremičninah in premičninah, glede na sprejeto dopolnilo pa bo sosedska pomoč dovoljena takrat, ko med sosedi "ni sklenjene pogodbe in je delo opravljeno brez plačila, ter če ga ne opravlja pravna oseba ali podjetnik, ki opravlja dejavnost, ki je neposredno vezana na opravljeno delo, kakor tudi druge oblike sosedske pomoči, določene v drugih zakonih".
