Slovenski predpisi po navedbah komisije zdravstvenim zavarovalnicam iz drugih držav članic omejujejo možnost ustanavljanja in ponujanja storitev v Sloveniji.
"To tujim zdravstvenim zavarovalnicam preprečuje konkuriranje na slovenskem zavarovalniškem trgu in tako omejuje izbiro, ki je na voljo slovenskim potrošnikom," so poudarili v Bruslju.
Današnjo odločitev Evropske komisije je danes v Strasbourgu v pogovoru z STA komentiral tudi sam komisar za notranji trg in storitve Michel Barnier.
Komisar je dopolnilno zdravstveno zavarovanje poleg direktive o storitvah in javnega naročanja izpostavil kot najbolj problematično pri prenašanju evropskih pravil na področju notranjega trga v slovensko zakonodajo.
Primer slovenskega dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja je po komisarjevih besedah predan Sodišču EU, ker "Evropska komisija in slovenske oblasti ne razumejo na enak način pravne in finančne narave sistema dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja".
"Tako bo o tem odločilo Sodišče EU, kot je normalno in pravilo v primerih, ko obstajajo različna stališča," je še dodal komisar.
Slovenski predpisi po navedbah komisije niso v skladu z evropskimi direktivami, ki se nanašajo na neživljenjsko zavarovanje, ter pravili o prostem pretoku kapitala in svobodnem opravljanju storitev.
Evropska zakonodaja na tem področju spodbuja svobodno zagotavljanje storitev zavarovalnic v celotni uniji s ciljem krepitve konkurence in izboljšanja zaščite potrošnikov.
Slovenija to krši, ker nekatere določbe zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju niso v skladu z nekaterimi osnovnimi svoboščinami iz pogodbe EU in direktiv o neživljenjskem zavarovanju.
Ta zakon namreč od tujih zdravstvenih zavarovalnic zahteva, da v Sloveniji imenujejo predstavnika, ki jih bo zastopal pri slovenskih organih.
Komisija meni, da ta zahteva posega v svobodo opravljanja storitev, saj v skladu z evropskimi pravili zdravstvena zavarovalnica ni dolžna imeti sedeža v državi članici, v kateri želi ponujati storitve.
"Čeprav Slovenija zatrjuje, da ima odprt in liberaliziran zavarovalniški trg, so zdravstvene zavarovalnice omejene pri delitvi dobička delničarjem," še menijo v komisiji in izpostavljajo, da je to v navzkrižju z evropskimi predpisi o prostem pretoku kapitala.
Slovenski zakon od zavarovalnic zahteva tudi, da o svojih pogojih zavarovanja obvestijo slovensko agencijo za nadzor. Ta lahko, če ima pomisleke, na primer o dvigu premij, imenuje neodvisnega pooblaščenega aktuarja, da zadevo podrobneje preišče. Na podlagi njegovih ugotovitev se lahko organ odloči za nadaljnje sankcije zoper zdravstvene zavarovalnice.
Po mnenju Evropske komisije pravilo o obveščanju pomeni nesorazmerno državno intervencijo, ki je neskladna z odprtim in liberaliziranim zavarovalniškim trgom ter direktivami o neživljenjskem zavarovanju.
Komisija je lani septembra Slovenijo že drugič opozorila, naj svojo zakonodajo uskladi z evropsko, vendar ta doslej po navedbah Bruslja ni bila ustrezno spremenjena, zato mora sedaj Slovenija na Sodišče EU.
