V imenu predlagateljev zakona je na predstavitvi mnenj, ki je potekala v državnem zboru, uvodoma nastopila poslanka Zares Cveta Zalokar Oražem. Kot je pojasnila, zakon, ki so ga vložili v proceduro, omogoča uvedbo postopka na podlagi dokazanega utemeljenega razloga za sum storitve kaznivega dejanja.
Pravosodni minister Aleš Zalar je poudaril, da je cilj zakona legitimen, vendar pa je možnosti za dosego tega cilja več. Po njegovih besedah je treba izbrati takšen model, ki bo učinkovit in prilagojen slovenskim razmeram in ustavnopravnemu okviru.
Na ministrstvu tako menijo, da bi bil najprimernejši model kombinacija začetega kazenskega ali predkazenskega postopka, ko gre za zamrznitev razpolaganja s premoženjem, in poseben upravni postopek, ko gre za odvzem premoženja, je pojasnil Zalar.
Državni tožilec Jože Kozina je dejal, da pozdravlja vse rešitve, ki bi prispevale k odvzemu nezakonito pridobljenega premoženja, vendar pa se mu glede konkretnega predloga porajajo dvomi. Izkušnje po njegovih besedah kažejo, da je sprejemanje novih zakonov lahko "jalovo", saj se kriminal nanje takoj odzove "in bojim se, da bo tudi v tem primeru tako". Po njegovi oceni bi bilo treba v prvi vrsti izvesti preventivne ukrepe v smeri učinkovitosti nadzornih inštitucij.
Državni tožilec Stanislav Pintar se je zavzel, da bi za obvladovanje situacije na posameznih področjih pustili odprte vsi tri temeljne tipe postopkov: odvzem premoženjske koristi in razširjeno konfiskacijo v kazenskem postopku, konfiskacijo na upravno-administrativnem nivoju in civilno konfiskacijo brez povezave s kazenskim postopkom.
Vrhovni sodnik Damijan Florjančič pa se je med drugim dotaknil določbe, po kateri bi bila pravnomočnost tožilske obtožbe legitimacija za odvzem premoženja. Opozoril je na možnost, da bi bil osumljenec kaznivega dejanja na koncu postopka oproščen.
Nekdanji direktor urada za preprečevanje pranja denarja Klavdijo Stroligo je ocenil, da zakonski predlog ni primeren. Sam se zavzema, da bi se odvzem nezakonito pridobljenega premoženja vezal na storitev kaznivega dejanja, ne pa nujno na obsodilno sodbo za kaznivo dejanje. Rešitev bi bila, da se v predkazenskem in kazenskem postopku zavaruje vse premoženje storilcev, ki bi bili v postopku za ta kazniva dejanja, je dejal.
Branko Lobnikar s Fakultete za policijsko-varnostne vede pa je med drugim ocenil, da je takšen zakon potreben, da bi zavarovali "načelo simbolične pravičnosti". To načelo govori o tem, da mora država narediti vse, kar je v njeni moči, da vzpostavi stanje pravičnosti, kadar je bilo to kršeno.
Po mnenju odvetnika Blaža Kovačiča Mlinarja predlog zakona ni ustrezna osnova za nadaljnji zakonodajni postopek. Kot je poudaril, bi bilo treba jasno določiti postopek, ki bi bil podlaga za odvzem premoženja, česar pa predlagani zakon ne ureja. Sicer pa že danes obstajajo mehanizmi, ki takšne možnosti omogočajo, a jih pristojni organi ne izkoriščajo v zadostni meri, je povedal odvetnik.
