Ljubljana, 13. februarja (STA) - Ustavno sodišče bo v torek pripravilo javno obravnavo zahteve DZ za presojo posledic, ki bi jih lahko imela zavrnitev pokojninske reforme na referendumu. V zadnjih 14 dneh je pripravilo tudi dve predhodni obravnavi. Na javni obravnavi se bo lotilo vprašanj, ki so še nerazčiščena, je za STA dejal generalni sekretar ustavnega sodišča Erik Kerševan.
"Na javni obravnavi se razjasnijo vsa vprašanja, za katera sodišče meni, da jih je treba rešiti pred dokončno odločitvijo," je pojasnil Kerševan.
Javna obravnava po njegovih besedah ni namenjena temu, da se "še enkrat ponavljajo argumenti, ki smo jih prejeli v pisnih vlogah". "Pač pa je namenjena temu, da se dodatno pojasnijo vprašanja, ki so ostala nerazčiščena in ki jih je po oceni sodnic in sodnikov treba razrešiti, preden lahko dokončno odločijo o zahtevi za presojo," pravi.
Ustavno sodišče se po njegovih besedah zaveda, da je treba zadevo rešiti čim prej, in si za to tudi prizadeva. "Odločitev je možno pričakovati, kolikor se le da hitro po končani obravnavi. Ni pa možno zagotoviti, da bo to še isti dan, ko bo javna obravnava opravljena," je poudaril. Sodišče je v dozdajšnji praksi po njegovih pojasnilih potrebovalo še nekaj časa, da je naknadno preučilo dodatne argumente in listine.
Instrukcijski, torej okvirni rok, v katerem mora sodišče odločiti, je 30 dni po vloženi zahtevi. "Vendar lahko zaradi zahtevnost in pomena vprašanj, ki se pojavljajo, pride tudi do nekoliko daljšega odločanja, kar se je v preteklosti v tovrstnih primerih že zgodilo," je poudaril. Med zakoni, ki so zahtevali nekoliko daljši čas, je bil na primer zakon o verski svobodi, je spomnil.
Po mnenju poslancev DZ, ki so 11. januarja izglasovali sklep, da se zahteva za referendum pošlje na ustavno sodišče, zaradi neuveljavitve novega pokojninskega zakona že prihaja do neustavnega stanja. Novi zakon bi namreč po njihovem prepričanju odpravil nekatere ugotovljene neustavnosti zdaj veljavnega zakona.
Stanje se bo zaradi neuveljavitve novega zakona po njihovem mnenju še slabšalo, saj brez pokojninske reforme država ne bo zmogla izpolnjevati svojih obveznosti do prihodnjih generacij upokojencev. Zagotovitev finančne vzdržnosti sistema pa je ključna za zagotovitev socialne varnosti in ohranitev socialne države, opozarjajo.
Zveza svobodnih sindikatov Slovenije, ki je vložila pobudo za začetek postopka za razpis referenduma že sredi decembra lani, ocenjuje, da so se predlagatelji zahteve "povsem neprimerno skrili za dve odločbi ustavnega sodišča iz let 2006 in 2010". Neustavnost veljavnega pokojninskega zakona iz leta 1999 bi lahko odpravili z novelo tega zakona, so zapisali v svojem stališču, ki so ga posredovali ustavnemu sodišču.
Na opozorila na možno ogroženost izvrševanja 2. člena ustave, po kateri je Slovenija socialna država, pa zveza odgovarja, da zgolj domneva o ogroženem izvajanju socialne funkcije države še ne pomeni, da obstajajo razlogi za omejitev referenduma.
Pravniki enotnega odgovora o tem, kako bi se lahko na koncu odločilo ustavno sodišče, nimajo. Nekdanji ustavni sodnik Lojze Ude ob tem opozarja, da se v zadnjem času valijo predlogi za referendum in zahteve za presojo na ustavno sodišče, namesto da bi se številne razprave zaključile tam, kjer bi se morale.
S tem se želi po njegovih besedah tisti, ki to spodbuja, znebiti lastne odgovornosti in jo prevaliti na državljane ali na ustavno sodišče. Ob tem je Ude na pogovoru v okviru Foruma 21 o Sloveniji kot pravni državi konec januarja omenil primer pokojninske reforme, glede katere meni, da ustavno sodišče referenduma o njej najverjetneje ne bo moglo prepovedati.
Odločitev državnega zbora za ustavno presojo referendumske pobude o pokojninski reformi je problematična, ker se zdi, da niso podani ustrezni pravni argumenti, opozarja Bojan Bugarič s katedre za upravno pravo na Pravni fakulteti v Ljubljani. Argumenti za ustavno presojo so namreč "na trhlih nogah", je za STA dejal sredi januarja.
Rajko Pirnat z iste katedre meni, da bi ustavno sodišče lahko preprečilo referendum v primeru, da oceni, da bi katera koli od izglasovanih referendumskih odločitev lahko imela protiustavne posledice. Ta trenutek stanje ni neustavno, le težave z javnimi financami so hude, je za STA ocenil Pirnat. Po njegovi oceni državni zbor ni navedel številk, ki bi dokazovale, da bo kakšna funkcija države ogrožena.
Miro Cerar s katedre za teorijo in sociologijo Pravne fakultete v Ljubljani pa pravi, da se v zakonu gotovo prepletajo elementi državnega oziroma javnega interesa ter vidiki človekovih, predvsem socialnih pravic. Vse to so ustavno relevantne kategorije, ki jih bo moralo ustavno sodišče preučiti, ko bo zakon vzporejalo z ustavo, opozarja.
Državni zbor se je za posredovanje zahteve na ustavno sodišče odločil 11. januarja, 12. januarja pa so zahtevo poslali na ustavno sodišče. To je bil tudi zadnji dan, ko je sedem sindikalnih central še lahko zbiralo podpise za razpis referenduma. V petih delovnih dneh, od 6. do 12. januarja, so jih zbrali več kot 42.000, medtem ko jih je za razpis treba zbrati 40.000.
