Ljubljana, 10. februarja (STA) - V 70. letih preteklega stoletja je na avstrijskem Koroškem odjeknilo več bombnih eksplozij, tarče so bili tako partizanski spomeniki kot tudi daljnovodi. Septembra 1979 so napadli tudi muzej v Velikovcu. Ozadje napadov do danes ni pojasnjeno, vseskozi pa so bila namigovanja, da naj bi bile v nekatere napade vpletene tajne službe iz tedanje SFRJ.
Bombne eksplozije, teh je bilo po nekaterih podatkih med letoma 1972 in 1979 blizu dvajset, so sicer večinoma povzročile le gmotno škodo. V septembrskem napadu v Domovinskem muzeju Velikovcu pa sta bila storilca, jugoslovanska državljana Luka Vidmar in Martina Blaj, poškodovana, ranjen pa je bil tudi kustos muzeja. Storilca so avstrijski organi aretirali, avstrijsko sodišče pa ju je leta 1980 obsodilo na štiriletno zaporno kazen. Pozneje so ju pomilostili in zamenjali za v Jugoslaviji priprtega domnevnega avstrijskega vohuna.
Leta 1988 je v svojem dnevniku nekdanji slovenski politik Stane Kavčič zapisal, da sta Vidmar in Blajeva napad izvršila na ukaz Službe državne varnosti (SDV), ki jo je tedaj vodil Tomaž Ertl. Slednji je to zanikal.
Sedanji predsednik republike Danilo Türk pa je bil v času napada v Velikovcu sekretar komisije za narodnostna, manjšinska in izseljenska vprašanja pri takratni Socialistični zvezi delovnega ljudstva (SZDL). Konec leta 1979 je postal predsednik te komisije in član izvršnega odbora zveze.
Po mnenju SDS dopis takratnega Republiškega komiteja za mednarodno sodelovanje dokazuje, da je bil Türk sredi leta 1980 med desetimi posebej obveščenimi o bombnem napadu v Velikovcu. Dokumente, povezane s tem, so na spletni strani SDS objavili v sredo zvečer, nanje pa so opozorili že ob ustavni obtožbi zoper predsednika republike v začetku marca lani.
Ustavno obtožbo so sprožili zaradi odlikovanja Ertla, ki mu je predsednik republike novembra 2009 podelil srebrni red za zasluge pri varnosti, obrambi in zaščiti Slovenije v času akcije Sever, ko je slovenska milica preprečila napovedani tako imenovani miting resnice v Ljubljani. V SDS so takrat poudarili, da je Ertl v času neposrednega vodenja Udbe leta 1979 "organiziral in vodil mednarodno teroristično akcijo nastavitve bombe v muzeju v Velikovcu v sosednji Avstriji". Obenem so priložili tudi domnevno tajno dokumentacijo o bombnih napadih.
Predsednik republike je že takrat odvrnil, da je bil ob novici o eksploziji v Velikovcu osupel in da ozadij ni poznal tedaj ter jih ne pozna danes. Kot je zatrdil, o delovanju SDV na avstrijskem Koroškem ni dobival nobenih informacij.
Danes pa je Türk poudaril, da dokument, ki ga je objavila SDS, ne dokazuje, da je bil o dogodku v Velikovcu neposredno obveščen, pač pa na laž postavlja avtorje objave. Po Türkovih navedbah bi neposredna obveščenost pomenila, da je bil o dogodku obveščen neposredno od storilcev ali organizatorjev. Tega pa dokument, kot pravi, ne dokazuje.
V omenjeni dokumentaciji sta poleg vrste agentov s tajnimi imeni kot edina s polnim imenom navedena veterinar Marko Dumpelnik in odvetnik Matevž Grilc. Oba sta bila funkcionarja Narodnega sveta koroških Slovencev (NSKS), slednji mu je med letoma 1976 in 1996 ter 2005 in 2009 tudi predsedoval. Časopisje na avstrijskem Koroškem je o tej problematiki objavilo vrsto člankov, Grilc pa je vse obtožbe o lastni vpletenosti v bombne napade odločno zavrnil.
