Ljubljana, 09. februarja (STA) - Državni tožilci na Okrožnem državnem tožilstvu v Ljubljani kazenske ovadbe zaradi navedb prvaka SDS Janeza Janše, ki je dejal, da je predsednik republike Danilo Türk lagal o bombnem napadu v Velikovcu, niso prejeli, Zaresu odgovarja generalna državna tožilka Barbara Brezigar. Dejanja zoper čast in dobro ime so, pravi, pregonljiva na zasebno tožbo.
Poslanec Zares Tadej Slapnik je generalno državno tožilko 3. februarja spraševal, ali bo tožilstvo zoper Janšo sprožilo kazenski pregon zaradi suma kaznivega dejanja obrekovanja in osramotitve. Ta je predsedniku Türku očital laganje, ko je dejal, da je za akcijo v Velikovcu v Avstriji leta 1979 izvedel iz medijev. Janša namerava dokaze za svoje navedbe predstaviti ta teden.
Zaradi Janševih navedb so trije koalicijski člani komisije DZ za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb zahtevali sklic nujne seje komisije.
Odločitve o morebitnem začetku kazenskega postopka na podlagi kazenske ovadbe ali drugačne zaznave suma uradno pregonljivega kaznivega dejanja so v pristojnosti državnih tožilcev na prvi stopnji - torej na okrožnih državnih tožilstvih - in ne gre za odločitve, ki bi jih sprejemal generalni državni tožilec, Slapniku v pismu odgovarja Brezigarjeva.
Kazniva dejanja zoper čast in dobro ime pa so po njenih navedbah pregonljiva na zasebno tožbo. V zvezi s tem kaznivim dejanjem veljajo posebne določbe o pregonu, "če so dejanja storjena proti državnemu organu ali občinskemu ali pokrajinskemu organu ali proti uradni ali vojaški osebi v zvezi z opravljanjem njune službe v tem organu". Ob teh pogojih pregon začne državni tožilec, vendar le, če je prizadeti podal predlog za pregon, je pojasnila Brezigarjeva.
Pri kaznivem dejanju osramotitve Republike Slovenije po členu 163. členu kazenskega zakonika pa se po navedbah Brezigarjeve pregon začne po uradni dolžnosti. To pomeni, da v primeru, če državni tožilec prejme kazensko ovadbo zoper konkretno osebo za to kaznivo dejanje in če obstajajo dokazi, začne kazenski postopek brez predloga prizadetega.
To kaznivo dejanje je podano, če kdo stori kaznivo dejanje proti RS ali predsedniku republike v zvezi z opravljanjem njegovih nalog. "V primeru kaznivega dejanja po 163. členu kazenskega zakonika mora biti osramotitev usmerjena v funkcijo predsednika republike. Če temu ni tako, ne gre za to kaznivo dejanje," je še pojasnila generalna državna tožilka.
