Vlada je novelo pripravila, ker je nujno treba odpraviti dve neustrezni rešitvi, ki ju vsebuje zakon, je pojasnila ministrica za javno upravo Irma Pavlinič Krebs. Ustavno sodišče je namreč že leta 2008 presodilo, da je določba, po kateri ima vlada diskrecijsko pravico, da odloči, ali bo državnemu svetu namenila sredstva za referendumsko kampanjo, neustrezna.
Po novem bo torej vlada morala državnemu svetu nameniti finančna sredstva, kadar je pobudnik ali predlagatelj referenduma.
Poleg tega novela med organizatorje referendumske kampanje zaradi nejasne določbe izrecno uvršča tudi vlado oziroma njeno pristojno službo, ki se ji lahko, kadar je organizator referendumske kampanje, za kampanjo nameni tudi sredstva.
Ministrica je kot razlog za takšno spremembo navedla mnenje računskega sodišča iz leta 2007. Tedaj je namreč takratna vlada pred referendumom o lastninskem preoblikovanju zavarovalnic izdala zloženko, s katero je nagovarjala volivce, ni pa se prijavila kot organizator kampanje, saj to zaradi nejasnih določb zakona ni bilo mogoče. Računsko sodišče pa je opozorilo, da je bilo takšno ravnanje v nasprotju z zakonom o javnih financah.
Novela določa, da lahko državni svet in vlada za referendumsko kampanjo dobita in porabita največ četrtino zneska, ki ga lahko za kampanjo po zakonu porabijo organizatorji referenduma, to je trenutno okoli 106.700 evrov.
Medtem ko se poslanske skupine strinjale, da je treba odpraviti ugotovljeno neustavnost zakona, pa so njihova stališča razlikovala glede upravičenosti vlade do sredstev za financiranje kampanje. V koaliciji so prepričani, da ima vlada v kampanji pravico zagovarjati rešitve, ki jih je sama predlagala, opozicija pa je vladi očitala, da se s tem postavlja v privilegiran položaj.
V SLS so zato k predlogu vložili dopolnilo, s katerimi bi iz predloga črtali omenjeno rešitev, a jih je poslanska večina zavrnila.
