Ljubljana, 04. februarja (STA) - Nekateri člani parlamentarne komisije za peticije ter za človekove pravice in enake možnosti so v današnjem nadaljevanju seje izrazili prepričanje, da se hoče z omejevanjem dostopa do arhiva preprečiti, da bi v javnost prišli podatki o bombnem napadu, ki se je zgodil leta 1979 v Velikovcu.
Kot je dejal poslanec SDS Vinko Gorenak, so pri omejevanju dostopa publicistu Igorju Omerzi do nekaterih arhivskih gradiv bistveni dokumenti, ki kakor koli zaznamujejo bombni atentat v Velikovcu, in vse, kar je povezano s tem napadom.
Po njegovem mnenju se predlog novele zakona o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva ter arhivih sprejema zgolj zato, da bi se zaščitilo naročnika tega napada. Poslanec SDS dodaja, da gre v tem primeru za to, koliko je predsednik republike Danilo Türk o tem napadu dejansko vedel.
Tudi nepovezani poslanec Andrej Magajna ocenjuje, da se cela zgodba o arhivih vrti okoli omenjenega bombnega napada. Po njegovem mnenju je tako osrednje vprašanje, ali danes po 30 letih od napada ne smemo izvedeti resnice.
V uradu predsednika države so sicer pred nekaj dnevi zanikali, da bi bil Türk vpleten oz. bi sodeloval pri pripravi atentata v Velikovcu. To so zapisali potem, ko je predsednik SDS Janez Janša dejal, da je bil Türk "o akciji neposredno obveščen".
Direktor Arhiva RS Dragan Matić je danes znova opozoril, da arhiv ni zavrnil Omerzove zahteve za vpogled v gradivo, pač pa da je bil postopek o odločanju prekinjen. Opozarja, da se je sedaj ustvaril "velik halo, da je vlada kršila zakon s prekinitvijo upravnega postopka", govora o tem, da je prejšnja vlada zaprla nekatere dokumente nekdanje Službe državne varnosti, pa ni.
Gorenak odgovarja, da je upravni postopek o zahtevi za vpogled resda formalno pravno prekinjen. Ob tem pa opozarja, da se mora po zakon o upravnem postopku prekinjeni postopek obnoviti v roku 30 dni. Ker bo čez nekaj dni najverjetneje sprejeta sprememba zakona, Omerza ne bo mogel priti do dokumentov, napoveduje. Tako po njegovi oceni ne bo imela učinka nobena pritožba Omerze na prekinitev postopka.
Poslanec je prepričan, da zgodbe o arhivih danes ni moč zaključiti, ob tem pa napoveduje, da končna sodba prihaja. "Kruta bo, prišla bo pa leta 2012," je dejal.
Njegov strankarski kolega Branko Marinič se sprašuje, kje so nadzorne institucije. "Ko se kdor koli v Sloveniji opredeli tega, da ne spoštuje zakona, je to treba sankcionirati," je prepričan.
Pričakuje, da ljudje ne bodo prekinili z znanstveno-raziskovalnim delom, čeprav mu to določena politika preprečuje. Ob tem je napovedal, da bodo o takšnem načinu ravnanja seznanili "institucije, ki delujejo v EU, saj se tu presegajo pravni okviri". Po njegovem mnenju namreč ni prav, da DZ z danes na jutri s spremembo zakona pokriva za nazaj kršenje ustave. "Tem stvarem je treba priti do dna. Pri tem vprašanju se bomo še srečali," je napovedal.
Poslanka SD Majda Potrata pa je opozorila, da je gradivo za sejo komisije skoraj enako kot za nujno sejo odbora za kulturo, šolstvo, šport in mladino, katere sklic je prav tako zahtevala poslanska skupina SDS. Če se ista tematika obravnava na različnih delovnih telesih DZ, potem Potrata pričakuje, da se na posameznem delovnem telesu na problem usmeri s tiste zorne točke, za katero je pristojno tisto telo.
Zavrnila je oceno predsednice komisije, poslanke SDS Eve Irgl, da je postopek sprejemanja predloga novele zakona "rokohitrski". Opozorila je tudi, da se v DZ že pet dni na različnih delovnih telesih razpravlja o arhivih, pa poslanci še niso nič bližje ugotovitvi, kje se je zadeva zataknila.
Tudi današnje nadaljevanje seje komisije je Irglova prekinila zaradi začetka plenarne seje DZ, na kateri med drugim obravnavajo predlog novele omenjenega zakona.
