Predstavnik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) Goran Lukič je na današnji novinarski konferenci v Ljubljani pojasnil, da je bilo v Sloveniji po zadnjih podatkih Agencije za trg vrednostnih papirjev (ATVP) med letoma 1998 in 2010 podanih 215 vlog za dovoljenje za prevzem podjetja.
Banke so po njegovih besedah za 197 prevzemov izdale za 5,56 milijarde evrov bančnih garancij, od tega 1,28 milijarde evrov samo v letu 2007. Ob tem je Lukič opozoril na strmo povečanje obsega posojil za prevzemne dejavnosti s strani Nove Ljubljanske banke (NLB) - ta je leta 2005 za kredite za prevzeme namenila 421 milijonov evrov, leta 2008 pa že 1,657 milijarde evrov.
Učinki so katastrofalni, je poudaril Lukič. Med letoma 2006 in 2009 se je tako dolg podjetij, v katerih je bil izveden menedžerski prevzem, po njegovih besedah zvišal za skoraj tri četrtine. Leta 2008 je dobiček teh družb padel za 99 odstotkov, lani pa so poslovale z izgubo.
Izvršni sekretar ZSSS Ladi Rožič je opozoril, da je bančni dolg postal javni dolg. Iz analize zadolževanja države in podeljevanja državnih poroštev v letu 2009 je razvidno, da se je država tedaj neto zadolžila v višini 4,1 milijarde evrov, je povedal in dodal, da je na ta način financirala javnofinančni primanjkljaj, ki je znašal 1,5 milijarde evrov,
Preostalo neto zadolževanje za 2,6 milijarde evrov je država po Rožičevih navedbah položila kot depozit pri bankah, hkrati pa je povečala državna poroštva za 2,2 milijarde evrov, od česar je za državna poroštva bankam namenila dve milijardi evrov. Kot je dodal Rožič, so v zvezi zaskrbljeni, ker bodo NLB zdaj sanirali prav delavci. V tej luči se je vprašal, kje so bili do zdaj regulatorji.
Da so regulatorji vse skupaj mirno spremljali, je bil kritičen tudi sekretar ZSSS Milan Utroša. Zdi se mu nesprejemljivo, da se ATVP in Banka Slovenije zdaj obkladata med seboj z očitki, "kdo ima več masla na glavi", namesto da bi se pogovarjali o tem, kdo bo za nastalo stanje odgovarjal. Situacija je takšna, da bi potrebovali nadzorno institucijo, ki bi nadzorovala organe, ki bi morali nadzirati v preteklosti, je bil zgrožen.
V ZSSS so ob tem poudarili, da je veliko število delavcev menedžerske prevzeme plačalo s svojo zaposlitvijo, neizplačanimi ali premalo izplačanimi plačami, kršene pa so jim bile tudi druge pravice iz delovnopravne zakonodaje. "Zaradi saniranja napačnih odločitev in nespametnega kreditiranja tako imenovanih tajkunskih oziroma menedžerskih prevzemov podjetij pa želi država sedaj še posegati v socialne pravice ljudi in s tem spreminjati vrednote socialne države," so navedli.
V skladu s tem je predsednik ZSSS Dušan Semolič dejal, da zahtevajo, da vlada in DZ nemudoma sprejmeta vse potrebne pravne podlage za izvedbo revizije vseh postopkov prevzemov podjetij, izvršenih do konca lanskega leta. Prav tako ZSSS pričakuje, da bodo rezultati revizije javno objavljeni ter da bodo zoper odgovorne osebe v primeru ugotovljenih kršitev prevzemne zakonodaje, v primeru netransparentnega oz. nesmotrnega kreditiranja prevzemov podjetij in v primeru pomanjkljivega nadzora nad tovrstnim kreditiranjem sprožen ustrezen postopek.
ZSSS zahteva še, da vlada in DZ spremenita in sprejmeta ustrezno zakonodajo, ki bo tovrstne prevzeme podjetij v prihodnje onemogočala ter bo jasno določala odgovorne osebe in ljudi ter jih v primeru ugotovljenih kršitev ustrezno sankcionirala - vključno z zaplembo premoženja.
