Ljubljana, 27. januarja (STA) - Zadnje javnomnenjske ankete kažejo, da je sedanja vlada najmanj priljubljena med vsemi dosedanjimi slovenskim vladami. Če bi bil sedanji premier človek, ki bi videl širše, ne samo sebe, bi spoznal, da je del problema in ne rešitev za državo. A na žalost tega še ni spoznal, zato se bo agonija nadaljevala, piše v tedniku Demokracija Metod Berlec.
Predsednik vlade Borut Pahor se kljub temu dela, kot da vlada državo uspešno rešuje iz krize. A žal je realnost drugačna. Slovenijo je svetovna gospodarska kriza zaradi neustreznega ravnanja vlade in številnih spornih odklonov pri privatizaciji nekdanjega družbenega premoženja prizadela veliko bolj kot večino držav Evropske unije. Nismo priče samo propadanju številnih malih, srednjih in velikih podjetij, ampak tudi številnih finančnih holdingov, ki so v letih tranzicije postali pomembni lastniki podjetij.
V času visoke gospodarske rasti so številni direktorji teh podjetij dobili ugodne kredite za menedžerske prevzeme podjetij, podobno tudi finančni holdingi, ki so širili lastništvo v različnih podjetjih. Kot kažejo podatki Agencije za trg vrednostni papirjev, so banke med letoma 1998 in 2010 za 197 od 215 izpeljanih prevzemov izdale za več kot pet milijard evrov garancij. Velik del tega se je dogajal v času, ko je Banko Slovenije, ki je regulator bančnega trga, vodil Mitja Gaspari, ki je danes minister za razvoj v Pahorjevi vladi in je po mnenju Zveze svobodnih sindikatov Slovenije najbolj zaslužen za sprejetje protikriznih reform, ki po mnenju sindikalistov na delavce prelagajo bremena preteklih negospodarnih ravnanj.
Zadnji dve leti, ko je nastopila kriza, so bile banke prisiljene zaostriti pogoje za reprogramiranje kreditov in številni direktorji, tajkuni, ki so prej dobili ugodne kredite samo na podlagi svojega "dobrega imena" in pripadnosti tranzicijski levici, so bili sedaj prisiljeni dati prava zavarovanja za kredite oziroma jih niso bili sposobni dati. Svoje osebno premoženje pa je bil pripravljen zastaviti le malokdo. In tako se sedaj podjetja in finančni holdingi, ki so se še nedavno zdeli kot zgodbe o uspehu, podirajo kot hišice iz kart, država pa preko bank, ki so v njeni lasti, znova postaja lastnica številnih podjetij, še piše Berlec.
