Določitev plačilnega roka bo sicer še naprej v pristojnosti pogodbenih strank, a če tega ne bosta storili sami, plačilni roki ne bodo smeli biti daljši od 60 dni od dogovorjenega dne opravljene storitve ali dobave blaga. Na finančnem ministrstvu takšen rok predlagajo zaradi problematike (ne)likvidnosti v slovenskem gospodarstvu kot posledice (pre)dolgo dogovorjenih plačilnih rokov, sploh kadar je dolžnik tržno močnejša stranka.
S takšnim določilom se uzakonja zahteve gospodarstva, je zapisano v osnutku zakona, ki ga je finančno ministrstvo objavilo na svojih spletnih straneh. Vlada namerava predlog zakona poslati v obravnavo v DZ po nujnem postopku, zato sprejema pripombe nanj le še do tega četrtka.
Povečanje plačilne nediscipline negativno vpliva na likvidnost, konkurenčnost in razvoj podjetij, predlog zakona pojasnjujejo na finančnem ministrstvu, kjer ugotavljajo, da upniki zaradi zamud pri plačilih potrebujejo zunanje financiranje, ki pa je v času gospodarskega upada težje dostopno, to pa lahko vodi v stečaj sicer zdravih podjetij. Ker tudi plačilna disciplina javnih organov ni zgledna, so zanje v osnutek zakona zapisali obveznost plačevanja računov v 30 dneh.
Kot enega ključnih instrumentov za zmanjšanje finančne nediscipline predlog zakona predvideva večstranski pobot medsebojnih obveznosti. Denarno obveznost bo moral v sistem večstranskih pobotov - te redno mesečno izvaja Agencija RS za javnopravne evidence in storitve (Ajpes) - prijaviti dolžnik, in sicer v 15 dneh od nastale zamude.
Z začetkom teka zamudnih obresti bo moral dolžnik upniku brez predhodnega opomina plačati tudi nadomestilo stroškov izterjave, ki je določeno v višini 40 evrov. Avtomatično plačilo fiksnega zneska nadomestila za stroške izterjave je novost, namenjeno pa je omejevanju upravnih in notranjih stroškov, povezanih z izterjavo.
Da bi prispevali k preglednosti neplačnikov in skrajševanju zamud pri plačilih, se bo z uveljavitvijo zakona pri Ajpesu vzpostavil tudi register menic, ki bo javen in brezplačno dostopen. Poleg tega bodo imeli upniki pravico do zavarovanja zapadle terjatve tako, da lahko uveljavljajo pridržek lastninske pravice na zadevnem blagu, dokler cena ni v celoti plačana.
