Spremenjeni zakon k pripravi notranjih pravil ne bo več zavezoval oseb zasebnega prava, saj je s tem po oceni vlade preveč posegal v njihove pravice. Novela omogoča osebam zasebnega prava uporabo instrumenta notranjih pravil, jih pa k temu ne zavezuje. Sprejem notranjih pravil ostaja zavezujoč le za javnopravne osebe in za ponudnike storitev zajema in hrambe ter spremljevalnih storitev.
Spremembe bodo segle tudi na področje arhivskega gradiva, ki vsebuje podatke obveščevalno-varnostnih služb, občutljive zaradi varstva človekovih pravic in nacionalne varnosti. Predčasno razkritje določenih podatkov lahko ogrozi interese države in hkrati izpostavi kazenskemu pregonu tudi posameznike, ki so v interesu države denimo sodelovali pri zbiranju obveščevalnih podatkov v tujini. Kot je povedala ministrica, je Slovenska obveščevalno-varnostna agencija (Sova) vlado opozorila, da vsi podatki, ki so nastali pred 17. majem 1990, ne smejo biti dostopni javnosti, kot predvideva obstoječi zakon.
Vlada ugotavlja, da je zakonodajalec v obstoječem zakonu določene osebe neutemeljeno postavil v drugačen oz. slabši položaj kot tiste osebe, ki so enako dejavnost opravljale po 17. maju 1990. S tem je po mnenju vlade prezrl ustavno zahtevo, ki dopušča le takšne posege v pravice in pravni položaj posameznikov, ki ustrezajo ustavnemu načelu sorazmernosti ter razloge varstva človekovih pravic, ki izhajajo iz temeljne pravice do enakosti.
Trenutno zakonsko ureditev zato vlada ocenjuje kot ustavno sporno. Ugotovljeno stanje je zato treba odpraviti v čim krajšem roku, saj je sicer lahko ogrožena varnost oseb in delovanje države. Zato je v besedilu predloga za javno arhivsko gradivo, ki vsebuje občutljive osebne podatke, predvidena posebna komisija, ki bo določila gradiva, za katera bo rok nedostopnosti izenačen s splošnim rokom.
Komisija DZ za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb je na seji 10. januarja sklenila, da direktorju Sove Sebastjanu Selanu predlagala, naj "sanira škodo" oziroma iz dokumentov, ki so jih 4. oktobra lani označili za zaupne, te oznake odstrani.
Člani komisije so namreč razpravljali o domnevni kršitvi določb 65. člena zakona o varstvu dokumentarnega in arhivskega
gradiva, saj naj bi Sova ovirala dostop do arhivskega gradiva nekdanje Službe državne varnosti (SDV). Kot je znano, do arhivov SDV ni mogel dostopati Igor Omerza.
Zato so člani komisije na nujni seji, ki so jo zahtevali poslanci SDS, SLS in SNS, sprejeli tudi sklep, da arhivsko gradivo tajnih služb nekdanje SFRJ še vedno ni dostopno javnosti, kar ni v skladu z zakonom. In ker se to gradivo še vedno hrani v prostorih Sove, so sprejeli tudi sklep, da se vladi predlaga, naj v pol leta gradivo preseli v prostore Arhiva RS, v tem času pa se možnosti vpogleda ne sme onemogočati.
