Ministrstvo v odgovoru na ugotovitve računskega sodišča trdi, da že sprejeti ukrepi in ukrepi, ki so načrtovani za letos tako na ministrstvu kot pri drugih ministrstvih, omogočajo ureditev evidentiranja poslov v imenu in za račun države v poslovnih knjigah proračuna.
Na ministrstvu ob tem poudarjajo, da računsko sodišče v zahtevi za predložitev odzivnega poročila ni zahtevalo nikakršnih popravljalnih ukrepov v zvezi s konkretnimi postopkom predaje državnega deleža v Splošni plovbi na Slovensko odškodninsko družbo in kasnejše prodaje deleža v edinem slovenskem ladjarju, ampak je primer tega posla izkoristilo za postavitev zahteve za celovito preureditev agentskih poslov, v katerih država nastopa kot naročnik.
Kot zagotavljajo, so takoj pristopili k urejanju pravnih podlag za ureditev poslov v imenu in za račun države in posledično ureditev računovodskega evidentiranja teh poslov. V roku, ki ga je dalo računsko sodišče, pa po njihovih navedbah nikakor ni možno brez ustrezne spremembe zakonov in tehtnega premisleka o posledicah za državni proračun, javni dolg in proračunski primanjkljaj urediti vseh odnosov, ki so se razvijali približno desetletje.
Za ustreznost ocene aktivnosti ministrstva v zvezi z obravnavano revizijo je po njihovem mnenju treba poleg priprave odzivnega poročila in popravljenih ukrepov upoštevati tudi vse ostale naloge, ki jih izvajajo na ministrstvu, še posebej tiste v zvezi z gospodarsko in finančno krizo.
V Pahorjevem kabinetu so potrdili, da so pojasnila ministrstva prejeli. Kot so dejali, bodo dokumentacijo preučili, Pahor pa bo v prihodnjih dneh sporočil svojo odločitev glede poziva računskega sodišča.
Predsednik računskega sodišča Igor Šoltes je ugotovil, da v pojasnilih ministrstva niso navedena nikakršna nova dejstva in okoliščine, do katerih se računsko sodišče ne bi opredelilo v že izdanih revizijskih in porevizijskih poročilih.
Računsko sodišče je prejšnji teden zaradi ugotovljene hude kršitve obveznosti dobrega poslovanja finančnega ministrstva v primeru revizije prodaje državnega deleža v Splošni plovbi premiera Pahorja pozvalo h Križaničevi razrešitvi. Pahor je dal ministru teden dni časa za pojasnila, sam pa mora računskemu sodišču svojo odločitev glede poziva k razrešitvi sporočiti do 27. januarja.
Kot poglavitni razlog je sodišče navedlo dejstvo, da ministrstvo kljub večkratnim opozorilom ni sprejelo ustreznih ukrepov glede urejenosti sistema evidentiranja poslov, premoženja in obveznosti za račun države in občin. S tem je po oceni sodišča ohranilo nepreglednost javnih financ in nerealno izkazovanje dejanske zadolženosti države in občin.
V javnosti in medijih so se nato pojavila številna ugibanja o tem, kakšen je ob upoštevanju vseh jamstev države dejanski javni dolg Slovenije, pri čemer se je začelo govoriti o številkah, ki presegajo omejitve v območju evra. Za te razprave so izvedeli tudi v Bruslju.
Ministrstvo za finance in državni statistični urad sta že minuli teden objavila pojasnila o izračunu dolga države po metodologiji, ki velja za vse članice EU, in poudarila, da lahko javno garantirani dolg postane dolg države samo v primeru, če družbe pod javnim nadzorom ne odplačujejo obresti in glavnic zaporedno v treh odplačilnih obdobjih.
Danes sta urad in ministrstvo pripravila tudi skupno novinarsko konferenco. Direktorica urada Irena Križman je poudarila, da je slovensko statistično poročanje glede primanjkljaja in dolga države povsem verodostojno.
Napačno pojmovanje oz. dezinformacije v javnosti po njenih besedah ne škodijo le statistiki, temveč imajo lahko negativne posledice tudi za državo. Zavrnila je tudi vsako tezo, da je slovensko poročanje o primanjkljaju in dolgu moč kakor koli primerjati z grškim.
Andrej Flajs, ki se na uradu ukvarja s statistiko nacionalnih računov, je povedal, da je Evropski statistični urad Eurostat lani za nadzor v Sloveniji porabil dan in pol, medtem ko so strokovnjaki Eurostata v Grčiji v lanskem letu skupno preživeli kar 54 dni.
Stane Vencelj s finančnega ministrstva je ob tem zatrdil, da je po ocenah konsolidirani dolg države lani dosegel nekaj pod 13,56 milijarde evrov, kar predstavlja 37,9 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP).
Javno garantirani dolg pravnih oseb zunaj sektorja država in poroštva bankam v okviru jamstvenih shem pa so lani po ocenah ministrstva dosegli 7,38 milijarde evrov oz. 20,6 odstotka BDP. Od tega je zgolj javno garantirani dolg Darsa znašal nekaj nad tremi milijardami evrov oz. okoli devet odstotkov BDP.
Možnost, da ta dolg postane dolg države, je po dosedanjih izkušnjah Vencelj ocenil kot zelo majhno. V letih 2009 in 2010 so namreč plačila zapadlih poroštev države dosegla le 9,22 milijona evrov, kar je malenkost nad 0,10 odstotka vseh danih poroštev države.
