Generalni direktor direktorata za policijo in druge varnostne naloge na ministrstvu za notranje zadeve Miroslav Žaberl je namreč pojasnil, da se z novim predlogom zakona o detektivski dejavnosti zahtevana izobrazba iz visokošolske niža na srednješolsko. Ob tem pa je opozoril, da ne gre za deprofesionalizacijo ali razvrednotenje poklica, saj je "detektivstvo obrt, ki se je treba priučiti". Dodal je, da so tudi izpiti za pridobitev licence "relativno strogi".
Novost, ki jo uvaja zakon, je tudi možnost, da se z detektivsko dejavnostjo ukvarjajo vse gospodarske družbe. Tudi to je motilo svetnike, saj bi tako prišli do tega, da bi družbe detektivstvo lahko imele kot neko dodatno dejavnost. Žabrl je kljub temu poudaril, da nov zakon jasneje govori o normiranju detektivske dejavnosti. Menil je tudi, da so pri nastanku zakona korektno sodelovali z detektivsko zbornico.
Manj pripomb je bilo na predlog zakona o socialnem podjetništvu. Generalna direktorica direktorata za trg dela in zaposlovanje na ministrstvu za delo Damjana Košir je razložila, da bi z zakonom najbolj ranljive skupine bolje vključevali na trg dela ter tako prispevali k zmanjševanju brezposelnosti in dela na črno. Svetniki tukaj niso imeli ugovorov, slišati je bilo le nekaj očitkov, da ni jasno, ali je socialno podjetništvo pridobitna ali nepridobitna dejavnost.
Podporo so svetniki namenili tudi predlogu sprememb zakona o volilni in referendumski kampanji, ki bi z uskladitvijo odločbe ustavnega sodišča zagotovil, da državni svet kot predlagatelj referenduma in organizator referendumske kampanje prejme primerna sredstva. Državna sekretarka na ministrstvu za javno upravo Tina Teržan je tukaj napovedala, da bo ministrstvo v nekaj mesecih vložilo nov zakon o volilni in referendumski kampanji.
Državni svetniki so sprejeli tudi poročilo o delu v letu 2010, iz katerega je razvidno, da so lani sprejeli štiri zakonodajne pobude ter izglasovali devet odložilnih vetov. Sprejeta je bila tudi ena zahteva za oceno ustavnosti ter 38 mnenj državnega sveta.
Državni svet je nato podprl še pobudo za začetek postopka za presojo ocene ustavnosti zakona o sodelovanju med državnim zborom in vlado v zadevah EU.
Že na začetku seje je nastopil madžarski veleposlanik Istvan Szent-Ivanyi, ki je predstavil prednostne naloge predsedovanja Madžarske Evropski uniji. Izpostavil je implementacijo in konsolidacijo Lizbonske pogodbe, Evropsko unijo, prijazno do svojih državljanov, utrjevanje evra in izboljšave na področju energetike. Hkrati je veleposlanik menil, da bi morala EU enotno pristopiti do romske problematike, zavzel pa se je tudi za širitev schengenskega območja na Romunijo in Bolgarijo. Predsednika državnega sveta Blaža Kavčiča je zanimal nov madžarski medijski zakon, ki je dvignil nemalo prahu, Szent-Ivanyi pa mu je pojasnil, da je Madžarska tukaj pripravljena na določeno prilagajanje.
