Ljubljana, 14. januarja (STA) - Javno garantirani dolg, t.j. dolg javnih in zasebnih podjetij ter bank, ki imajo državno jamstvo, lahko v skladu s standardi ESA95, ki veljajo za poročanje v EU, postane del javnega dolga samo v primeru, če podjetja ne odplačujejo obveznosti zaporedno v obdobju treh let, je danes v pojasnilih zapisal državni statistični urad.
Kot pravijo na statističnem uradu, ministrstvo za finance redno objavlja podatke o javnem garantiranem dolgu, od leta 2009 dalje pa tudi podatke o garantiranem dolgu države bankam za odpravljanje finančne krize.
Ta dolg lahko postane del maastrichtskega dolga samo v primeru, če podjetja ne odplačujejo obveznosti (tako obresti kot anuitet) zaporedno v obdobju treh let. Po treh letih neplačevanja mora država prevzeti celoten preostanek garantiranega dolga in ga vključiti v javni dolg, pojasnjujejo na uradu in dodajajo, da se je to v preteklih letih večkrat zgodilo v primeru Slovenskih železnic.
Ob koncu septembra lani so dolg centralnega proračuna, dolg s poroštvom države in državna poroštva za omejevanje finančne krize v obliki različnih jamstvenih shem znašali nekaj nad 19,5 milijarde evrov oz. 54,2 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP).
Dolg centralnega proračuna je znotraj tega znašal 11,925 milijarde evrov oz. 33,2 odstotka BDP. Če se upošteva še ta teden izdana nova referenčna obveznica, se dolg centralnega proračuna sicer poveča na 13,425 milijarde evrov oz. 37,4 odstotka BDP.
Javni dolg, ki ga Slovenija po standardu ESA95 poroča evropskim organom, je konec lanskega septembra znašal 37,7 odstotka BDP, skupaj z dolgom s poroštvom države in z državnimi poroštvi za omejevanje finančne krize pa bi številka konec lanskega septembra dosegla 58,7 odstotka BDP.
Ob upoštevanju novoizdane obveznice pa bi javni dolg dosegel 15,06 milijarde evrov oz. 41,9 odstotka BDP, skupaj z javno garantiranim dolgom pa bi številka dosegla 62,9 odstotka BDP oz. 22,43 milijarde evrov.
Toliko je danes izračunal tudi časnik Finance, ki je po opozorilih računskega sodišča o nepreglednem evidentiranju stanja javnih financ in javnega dolga zaradi neustreznega evidentrianja agentskih poslov - zaradi nezadostnih popravljalnih ukrepov na tem področju je premiera Boruta Pahorja pozvalo tudi k razrešitvi ministra za finance Franca Križaniča - seštel, koliko bi ob upoštevanju vseh jamstev znašal javni dolg Slovenije.
Eden od ključnih elementov metodologije ESA95 je sicer po navedbah statistikov, da se v skladu z njo v sektor država uvrščajo enote, ki so pod javnim nadzorom in ki manj kot 50 odstotkov svojih stroškov pokrivajo s tržnimi prodajami.
Sektor država tako v Sloveniji zajema približno 2600 enot, vanj pa sodijo enote, ki so vključene v štiri blagajne javnega financiranja, skozi katere se pretakajo javnofinančni prihodki in odhodki - državni proračun, proračuni občin ter pokojninska in zdravstvena blagajna.
Poleg tega se vanj vštevajo še javni zavodi, javne agencije in javni skladi, ki manj kot 50 odstotkov svojih stroškov pokrivajo s tržnimi prodajami ter Slovenska odškodninska družba, Kapitalska družba, Družba za svetovanje in upravljanje (DSU), Slovenska turistična organizacija, Rudnik Žirovski vrh in Sklad za spodbujanje razvoja Triglavskega narodnega parka.
Podjetja, ki so pod javnim nadzorom in s tržnimi prodajami pokrivajo več kot 50 odstotkov stroškov, pa niso vključena v sektor država, ampak med nefinančne ali finančne družbe. Gre npr. za Slovenske železnice, Dars, Pošto Slovenije, Telekom Slovenije in podjetja s področja elektrogospodarstva in rudarstva.
Dolg sektorja država v skladu z ESA95 standardi vključuje dolg vseh enot sektorja države do enot drugih institucionalnih sektorjev, vključno s tujino, za mora biti kot celota konsolidiran tako, da se izloči zadolžitev med posameznimi enotami sektorja država, še poudarjajo na statističnem uradu.
Obenem zagotavljajo, da na podatke o javnem dolgu Slovenije Eurostat nima nobenih pomislekov oziroma zadržkov.
