Ljubljana, 13. januarja (STA) - Člani odbora DZ za delo so danes z 11 glasovi za in nobenim proti pripravili dopolnjeni predlog zakona o socialnem podjetništvu za obravnavo na plenarnem zasedanju državnega zbora. Besedilo zakona, ki ga je predlagala skupina poslancev s prvopodpisano Andrejo Črnak Meglič (SD), prinaša pravni okvir za delovanje socialnih podjetij.
Predlog predvideva opravljanje gospodarskih dejavnosti ob vključevanju prostovoljnega dela in zagotavljanju tudi drugih virov sredstev, je dejala Črnak Megličeva. Po njenih besedah gradi na odprtem modelu, kar pomeni, da ni ključen tip organizacije, ki bo socialno podjetje, temveč je ključen namen delovanja. Tako bi socialna podjetja lahko postali tudi zavodi, zadruge in društva. Med ključnimi načeli sta neprofiten način delovanja in javnokoristno delovanje, je navedla.
Povedala je še, da je socialno podjetništvo v Sloveniji sorazmerno nov pojem, čeprav so posamezne oblike pod drugimi imeni že znane. V EU je 10 odstotkov takšnih podjetij, je spomnila.
Minister za delo, družino in socialne zadeve Ivan Svetlik je dejal, da vlada podpira predlog, ker ga ocenjuje kot pomemben korak naprej pri socialnem vključevanju ranljivih skupin. Tako se krepi aktivna socialna politika, s predlaganimi rešitvami pa bo možno vplivati tudi na dvig zaposlenosti in zmanjševanje dela na črno, je ocenil.
Matevž Frangež iz SD je menil, da tržni tip gospodarstva nujno potrebuje dodatne mehanizme, da se "počloveči". V Sloveniji smo pri tem na repu v Evropi, je dejal. Po njegovi oceni bo lahko zakon prispeval k temu, da se socialno podjetništvo razvije na ustreznejših temeljih in tudi k splošni družbeni, kulturni in gospodarski rasti.
Tadej Slapnik iz Zaresa se je ustavil pri tistih socialnih podjetjih, ki v osnovi niso ustanovljena za zaposlovanje ranljivih skupin, ampak delujejo konkurenčno z drugimi podjetji, dobičkov pa ne izplačujejo, torej so nepridobitna. Takšna podjetja so v predlogu zakona opredeljena, je poudaril. Ocenjuje, da bo zakon ponudil inovativne oblike zaposlovanja, potrebne v času krize.
Jakob Presečnik iz SLS je izrazil veselje nad tem, da je "ob pomanjkanju gospodarskih spodbud" zdaj pripravljen zakon o socialnem podjetništvu, ki ga ocenjuje kot "svetlo točko".
V Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije opozarjajo na nevarnost prekernega zaposlovanja, je dejal Goran Lukič iz zveze. Po njegovi oceni je treba omogočiti trajno vključevanje na trg dela, s tem namenom pa so pripravili tudi predloge za dopolnila.
Številni predstavniki zainteresirane javnosti so opozorili na nujnost čim širše razprave v javnosti. Tako je Luna Jurančič Šribar iz društva za pomoč in samopomoč brezdomcev Kralji ulice menila, da bi lahko sami posredovali številne izkušnje iz svojega dela. Društvo je s Posredovalnico rabljenih predmetov namreč eden od izvajalcev pilotnega projekta socialnega podjetništva.
K zakonskemu predlogu z 52 členi so med drugim na predlog parlamentarne zakonodajnopravne službe, sindikatov in nevladnih organizacij sprejeli več kot 40 dopolnil.
Z dopolnilom k 9. členu na predlog ministrstva za delo preprečujejo podvajanje spodbud, do katerih so upravičena invalidska podjetja in zaposlitveni centri na podlagi zakona o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov, s spodbudami po obravnavanem zakonskem predlogu.
Po dopolnilu odbora k 38. členu je socialno podjetje v prvih dveh letih po pridobitvi statusa socialnega podjetja upravičeno do sofinanciranja usposabljanja in izobraževanja oseb, odgovornih za poslovodenje in za delo z ranljivimi skupinami.
Po dopolnilu odbora za nov 38. a člen pa pristojno ministrstvo pred začetkom uporabe tega zakona priglasi posebne spodbude kot shemo državnih pomoči.
Številne člene pa so pustili odprte tudi z namenom, da do prave rešitve šele pridejo v nadaljevanju zakonodajnega postopka. Tako so se odločili tudi pri vprašanju glede obvezne delitve dobička.
