Sodišče je namreč v porevizijskem poročilu o popravljalnih ukrepih na podlagi revizije prodaje deleža v Splošni plovbi navedlo, da je finančno ministrstvo hudo kršilo obveznost dobrega poslovanja.
Kot v poročilu navaja računsko sodišče, ministrstvo za finance v odzivnem poročilu ni izkazalo zadovoljivih ukrepov za odpravo v reviziji ugotovljene nesmotrnosti pri prenosu državnega deleža v Splošni plovbi na Slovensko odškodninsko družbo (Sod) in nadaljnji prodaji deleža Soda in Kapitalske družbe v edinem slovenskem ladjarju v obdobju med 1. januarjem 2005 in 31. decembrom 2008.
Kot je pojasnil predsednik računskega sodišča Igor Šoltes, so se za opredelitev huda kršitev odločili predvsem na podlagi dejstva, da ne gre zgolj za tokratni primer, temveč za ponavljajoče nesmotrnosti, saj je računsko sodišče že v več primerih ministrstvo za finance opozorilo ali od njega zahtevalo izvedbo popravljalnih ukrepov glede urejenosti sistema računovodskega evidentiranja poslov, premoženja in obveznosti za račun države in občin.
Ker tega ni storilo in je ohranilo nejasno ureditev in neenotno evidentiranje poslov za račun države in občin, se med drugim ohranja nepreglednost javnih financ in nerealno izkazovanje dejanske zadolženosti države in občin in neustrezno izkazovanje prihodkov in odhodkov državnega in občinskih proračunov.
Premier Pahor mora v skladu z zakonom o računskem sodišču na poziv sodišča k začetku postopka razrešitve Križaniča odgovoriti v 15 dneh. Pahor je Križaniču dal teden dni časa za pripravo temeljitega pojasnila kdaj, kako hitro in na kakšen način je pristopil k pripravi popravljalnih ukrepov, ki jih je zahtevalo računsko sodišče.
Križanič je še izrazil pričakovanje, da bo Pahor s pojasnili o sprejetih popravljalnih ukrepih na podlagi revizijskega poročila računskega sodišča zadovoljen. Obenem pa se zaveda, da je končna odločitev v rokah predsednika vlade.
Križanič in državna sekretarka na ministrstvu Mateja Vraničar sta zagotovila, da je ministrstvo zahteve računskega sodišča kljub intenzivni zakonodajni aktivnosti vzelo skrajno resno in začelo na podlagi predlaganih popravljalnih ukrepov spreminjati predpise za ureditev poslov za račun države in ustrezno ureditev računovodskega evidentiranja teh poslov.
Obenem pa poudarjajo, da v času, ki mu ga je dalo na voljo sodišče, ni mogoče brez vsebinsko in časovno zahtevnega postopka spremembe zakonodaje ter tehtnega premisleka o konkretnih posledicah za državni proračun, javni dolg in proračunski primanjkljaj urediti vseh odnosov, ki so se razvijali dobro desetletje.
Križanič je sicer poudaril, da ne misli odstopiti. Odločitev računskega sodišča se mu zdi nenavadna in nerazumljiva, nad njo pa je bil presenečen, še posebej zato, ker temelji na poslu v času predhodne vlade in po takratni zakonodaji. Zdi se mu, da je računsko sodišče preseglo okvir, znotraj katerega lahko kot neodvisni vrhovni revizor pomaga vladi pri odpravljanju ugotovljenih nesmotrnosti.
Odzivi iz vrst strank so bili skoraj enotni. V LDS, Zares, SDS, SLS in SNS so tako prepričani, da je treba odločitve računskega sodišča spoštovati in slediti standardu, ki ga je vlada lani uveljavljala v primeru takratnega ministra za okolje Karla Erjavca. Ta je sam odstopil, potem ko je Pahor prav tako na podlagi poziva računskega sodišča DZ predlagal njegovo razrešitev.
Predsednik poslanske skupine SD Dušan Kumer pa je povedal, da so v SD do zdaj spoštovali nadzorno funkcijo računskega sodišča in tako bo tudi v naprej. Poslanci SD od Pahorja pričakujejo, da bo od ministra, ki prihaja iz kvote njihove stranke, čim prej zahteval pojasnila in da bo nato v zakonskem roku sporočil svojo odločitev sodišču in DZ.
Kako bodo poslanci največje koalicijske stranke glasovali v DZ, če pride do predloga razrešitve Križaniča, ni znal pojasniti. Dejal je le, da se bo komentarjev v tej smeri v naslednjih 15 dneh, ki jih ima premier na razpolago za odgovor računskemu sodišču oz. za svojo odločitev, vzdržal.
Podpredsednik SDS Zvonko Černač je sicer ocenil, da odločitve računskega sodišča niso le strokovne, temveč tudi politično motivirane, predsednik SLS Radovan Žerjav pa je ocenil, da se s to zgodbo dogaja rekonstrukcija vlade.
Černač je sicer spomnil, da gre ob pozivu za razrešitev Križaniča za identičen položaj kot pred letom dni, ko se je "bilo treba znebiti motečega ministra, tedanjega ministra za okolje Erjavca". "Če je premier dosleden, druge poti kot predlog za razrešitev praktično nima," ugotavlja.
Prav Erjavec je bil najbolj slikovit pri oceni odločitve računskega sodišča. Po njegovem gre za politično motivirano odločitev. Po njegovem mnenju računsko sodišče prekoračuje svoja pooblastila. "Treba je vedeti, da računsko sodišče ni pravo sodišče, zato tudi ne more imeti takšnega pooblastila," je prepričan prvi mož DeSUS, ki premieru predlaga tudi ustavno presojo zakona o računskem sodišču.
Erjavcu, ki ministra Križaniča podpira, se postavlja vprašanje, zakaj "ravno v tem trenutku takšen poziv in ravno zoper ministra za finance". Glede na to, da je bil Šoltes v javnosti predstavljen kot ena od možnih alternativ za vodenje tehnične vlade, je Erjavec prepričan, da gre za politično motivirano pobudo.
To je sicer Šoltes zanikal in povedal, da sodišče deluje le na podlagi zakonskih določil. Tudi prvi mož Zares Gregor Golobič v odločitvi sodišča ne vidi politične motiviranosti in Šoltesovih ambicij po premierskem stolčku.
"Jaz verjamem, da računsko sodišče ravna strokovno in brez kakršnih koli političnih računic. Enako mora ravnati tudi vlada. Ti konteksti pripisovanja ambicij posameznikom so bili z njihove strani demantirani, tako da ne bi želel prispevati k tej slovenski blaznosti," je poudaril.
